ROMANA TOMC: »AVSTRIJA KRŠI PRAVILA ENOTNEGA EVROPSKEGA TRGA«

Enotni trg je eden od prelomnih dosežkov Evrope. Evropski enotni trg, tj. trg 500 milijonov oseb, je v zadnjih 50 letih vzpostavil ekonomijo obsega za evropska podjetja, ki je okrepila industrijsko konkurenčnost, ustvaril nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter zagotovil večjo izbiro po nižjih cenah za potrošnike, kar je ljudem omogočilo življenje, delo in študij, kjer želijo. Enotni trg je bolj kot katera koli druga evropska politika prispeval k boljšemu povezovanju podjetij EU, tako da jim je zagotovil dostop do mednarodnih vrednostnih verig in s tem svetovno konkurenčnost.

Poslanci evropskega parlamenta so na tokratnem plenarnem zasedanju razpravljali o izzivih, s katerimi se srečuje upravljanje enotnega trga in obetih za prihodnost. Na zasedanju je spregovorila tudi evropska poslanka Romana Tomc: »Do cilja, da bi enotni trg resnično zaživel, žal nismo nikoli prišli. Ukrepi posameznih držav v zadnjem času potrjujejo, da se od cilja celo oddaljujemo. Res je, da nam njegovo doseganje otežuje tudi spreminjajoče se okolje, vendar to ne more biti izgovor za to, da puščamo trg razdrobljen in nedokončan in opravičujemo kršitve.«

Kljub odpravi tarifnih ovir na enotnem trgu še vedno obstaja veliko različnih netarifnih ovir, ki so povezane s prostim opravljanjem storitev. To ovira zlasti čezmejne dejavnosti malih in srednjih podjetij. Nesorazmerne upravne zahteve, inšpekcije in sankcije predstavljajo odmik od dosežkov enotnega trga. Romana Tomc je ob tem izpostavila tudi trenutno perečo problematiko zaostrovanja avstrijske zakonodaje: »Naj ob tem omenim zakonodajo, ki je pričela veljati v Avstriji v začetku tega leta in močno ovira poslovanje podjetij iz drugih držav. Zato podpiram poziv, ki je v tem poročilu naslovljen na Komisijo in od nje zahteva odločno ukrepanje proti protekcionizmu držav članic. Če resnično podpiramo enotni trg, potem se morajo države članice vzdržati diskriminacijskih ukrepov, kot so trgovinski, delovnopravni ali  davčni zakoni, ki vplivajo le na nekatere sektorje izkrivljajo konkurenco. To pomeni očitno kršitev načel notranjega trga.«

»Pravila so torej jasna, samo nekatere države članice jih ne upoštevajo tako kot bi bilo treba. Na ravni Unije pa je ukrepanje prepočasno ali pa ga sploh ni, ker niso dovolj razviti mehanizmi, ki bi takšno ukrepanje omogočali,« je v svojem govoru zaključila evropska poslanka Romana Tomc.

V državah torej še vedno veljajo različni standardi. Na ozemlju Unije imamo več kot 5500 reguliranih poklicev, kar otežuje prost pretok. To je posebej pomembno za mlade iskalce zaposlitve na katere stavi Evropa. Zato so nujni tudi ukrepi, ki bodo prinesli več standardizacije in vzajemnega priznavanja.  Dokler bodo obstajale takšne ovire, bo evropski potencial spodbujanja rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti ostal neizkoriščen. 

V nadaljevanju prilagamo tudi pismo evropski komisarki Violeti Bulc, katerega je podpisala tudi evropska poslanka Romana Tomc. Podobno, kot Avstrija zaostruje svojo zakonodajo, sta tudi Nemčija in Francija uvedli t.i. akt o minimalni plači, kateri za številna podjetja pomeni veliko oviro pri napotitvah v te države. Nemčija na primer od prevoznikov iz drugih držav zahteva spoštovanje nemških pravil o minimalni plači, kar je očitna kršitev pravil enotnega trga EU in ustvarjanje nelojalne konkurence.