Romana Tomc: Davčnim oazam in poštnim nabiralnikom je treba narediti konec

Evropski poslanci, člani odbora PANA v Evropskem parlamentu, ki je bil ustanovljen z namenom preiskav na področju davčnih utaj, so se danes srečali na pomembnem zaslišanju preiskovalnih novinarjev, ki so prvi odkrili panamske dokumente. Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) je ob robu zaslišanja poudarila nekaj tem in problemov, ki bodo v času delovanja tega odbora v ospredju in za katere je potrebno dobiti rešitve.

“Ena največjih težav, ki omogoča skrivanje v davčnih oazah je nepreglednost davčne zakonodaje v različnih državah. Nedopustno je, da se lahko dejanski lastniki skrivajo za imeni slamnatih podjetij, ki omogočajo anonimnost. Ko so le ti odkriti, vsi po vrsti trdijo, da s podjetjem nimajo nič skupnega in da se v njegovo poslovanje ne vtikajo. To je zares prozoren izgovor. Žal se to dogaja zato, ker imamo neprimerno zakonodajo, ki to dopušča. Naša naloga je, da to spremenimo. Naj ob tem spomnim, da je Slovenska demokratska stranka že leta 2010 predlagala ukinitev tihih družb, ki so omogočale podobne skrivalnice. Zakon je bil dve leti kasneje tudi dejansko sprejet. To je bil pomemben korak pri zagotavljanju večje preglednosti, vendar še zdaleč ni dovolj,” je dejala Romana Tomc.

“Skrivanje v davčnih oazah ni mogoče brez razvite mreže, v kateri sodelujejo banke in številni posredniki. Vse večjo vlogo imajo davčno svetovalne družbe in odvetniške pisarne. Obstaja uveljavljen sistem, po katerem se pretaka denar preko davčnih oaz nazaj v države, iz katerih je pravzaprav prišel. Bojim se, da je na tak način prišlo precej kapitala tudi v Slovenijo. Na panamskem seznamu je preko 500 bank, ki imajo svoje podružnice v državah, ki veljajo za davčne oaze. Med njimi je tudi veliko takih bank, ki so bile dokapitalizirane z denarjem davkoplačevalcev. To je nedopustno.”

Danes so raziskovalni novinarji v omejenem času, ki jim je bil na voljo, predstavili le nekaj primerov in zgodb. Več podatkov lahko najdemo na njihovih spletnih straneh. Romana Tomc upa, da bodo s svojim delom nadaljevali, saj so: “neodvisni raziskovalni novinarji nepreceljivi pri odkrivanju nepravilnosti. Zagotoviti jim moramo vso potrebno zaščito, da bodo lahko opravljali svoje poslanstvo. Tisti, ki sprejemamo zakonodajo, smo dolžni na podlagi njihovih ugotovitev spremeniti evropski pravni okvir. Nobenih razlogov ni, da bi davčnim utajevalcem dajali podporo s tem, da bi jim omogočali skrivanje njihovih imen. Davčnim oazam in poštnim nabiralnikom je treba narediti konec. Kdor ima čisto vest, s tem ne bo imel težav,” je povedala Romana Tomc.

Odbor PANA ima v Evropskem parlamentu enoletni mandat, poslanci se bodo ponovno srečali na naslednjem zaslišanju, 12. oktobra.