Romana Tomc: Družba v kateri obstaja nasilje nad ženskami ni razvita družba

Organizacija združenih narodov je 25. november razglasila za Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da je bilo v preteklosti sprejetih kar nekaj ukrepov na ravni EU, pa lahko še danes glede na raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da na primere nasilja med ženskami ni imuna nobena država članica oz. da gre za problem, s katerim se spopada vseh 28 držav članic EU.

Evropska poslanka iz vrst SDS/ELS Romana Tomc ob tem izpostavlja, da je enakost žensk in moških eno temeljnih načel delovanja Evropske unije, ki je zagotovljeno in priznano v Pogodbah EU ter v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, »pa vendar smo priče preveč pogostim zlorabam in nasiljem nad ženskami doma, v službi, v javnosti, na spletu.«

»Podatki Agencije Evropske unije za temeljne pravice o tem, koliko žensk je v EU doživelo fizično in/ali psihično spolno nasilje, podatki o verbalnem nasilju nad ženskami, o njihovem javnem poniževanju, o, na primer, gledanju pornografije pod prisilo, in nenazadnje podatki o novih pojavnih oblikah nasilja, ki so povezani s spolnim nadlegovanjem prek spleta oziroma družabnih omrežjih, na ravni EU so resno opozorilo, da se kot družba še vedno premalo ukvarjamo z nezaželenim nasiljem nad ženskami,« je izpostavila poslanka. Po njenem mnenju so podatki, ki jih nenazadnje objavljajo tudi različne raziskovalne ustanove, zaskrbljujoči do te mere, da bi morale države hitro in učinkovito sprejeti ukrepe, ki bi vodili v zmanjševanje nasilja. »Veliko dela smo na tem področju v preteklosti že opravili, a kot kažejo podatki, še vseeno premalo, da bi nasilje nad ženskami bilo izkoreninjeno,« meni poslanka iz vrst SDS/ELS.

Poslanka tudi opozarja, da nasilje še zdaleč ne vpliva zgolj na žrtve nasilja, »temveč prizadene tudi družino žrtve, njeno okolje ter celotno družbo.« Poslanka pri tem izpostavlja ne le emocionalne stiske, ki jih žrtve doživljajo, temveč tudi morebitne zdravstvene ter druge posledice, katerim so žrtve nasilja podvržene. Po besedah poslanke ne smemo pozabiti, da nasilje na ravni družbe pomeni tudi finančne stroške, ki nastanejo kot posledica le-tega. Pri tem lahko govorimo o bolniških odsotnosti z dela, o manjši produktivnosti ali celo nezmožnosti za delo, o stroških, povezanih s policijskim posredovanjem, sodnimi postopki ter s stroški, ki so povezani s  potrebami po nastanitvah in drugih oblikah nujne pomoči (materinski domovi, varne hiše, …). »V kolikor nasilja nad ženskami ne bi bilo oziroma v kolikor bi država z učinkovitimi ukrepi poskrbela, da bi bilo kar najmanj možnosti, da bi do nasilja sploh prihajalo, bi vsi ti stroški, povezani s posledicami nasilja, zagotovo bili manjši,« meni poslanka.

Ob tem je Romana Tomc pohvalila dejstvo, da je Slovenija med prvimi državami ratificirala Istanbulsko konvencijo, ki države pogodbenice obvezuje k celostnemu pristopu obravnave nasilja nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini, ki vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev in celovito ter koordinirano ukrepanje. Izpostavila pa je tudi pomembno in požrtvovalno delo vseh nevladnih organizacij v Sloveniji, ki svoje poslanstvo vidijo v ozaveščanju prebivalstva o nasilju nad ženskami in ki žrtvam nasilja nudijo nesebično pomoč.

Foto: Poslanska skupina ELS