Romana Tomc: "Neizkoriščene priložnosti socialnega podjetništva"

Nekateri mediji danes poročajo o socialnih podjetjih ter navajajo, da se mnoga od njih po izteku subvencij borijo za obstanek na trgu, pri tem pa naj bi jih ovirale administrativne ovire, pomanjkanje podjetniških spretnosti in zapleten dostop do sredstev za razvoj. Tudi v Evropskem parlamentu obstaja zavedanje, da socialno podjetništvo in socialne inovacije postajajo ključni za dodatni razvoj socialne ekonomije. Z namenom doseganja ciljev Strategije 2020, EU namenja dodatno pozornost prav tej veji podjetništva. EU ob tem ugotavlja, da socialna podjetja vse bolj dokazujejo, da so bolj odporna na tržna nihanja v gospodarstvu in da so zmožna ponuditi inovativne rešitve v korist socialni koheziji, socialni vključenosti ter ustvarjanju delovnih mest. O socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti bodo tudi jutri na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta razpravljali evropski poslanci.

Evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS) je ob robu zasedanja izpostavila: “Socialno podjetništvo je zelo pomembno predvsem v času slabših razmer na trgu dela, toda tako kot za vsa druga področja pa tudi za to velja, da je uspešna implementacija evropskih idej odvisna predvsem od posamezne države članice.”

Poročilo o katerem bo razpravljal Evropski parlament poziva k izboljšanju financiranja, večji prepoznavnosti na evropski in nacionalni ravni, spodbujanju dobrih praks, izboljšanju pravnega okolja in k spodbujanju razvoja socialne ekonomije v EU.

“Slovenija je že pred nekaj leti sprejela zakonodajo, ki omogoča razvoj socialnih podjetij. Kljub vsej zakonodaji, pa ta inovativna oblika podjetništva v Sloveniji nikoli ni zaživela. Imamo Zakon o socialnem podjetništvu z vsemi pripadajočimi pravilniki, Strategijo razvoja socialnega podjetništva 2013-2016, Program ukrepov za izvajanje strategije in celo Svet za socialno podjetništvo. Enega izmed razlogov za neuspeh socialnih podjetij v Sloveniji, gre iskati tudi v tem, da motiv za ustanavljanje ni bil pravi. Vse prevečkrat so se namreč socialna podjetja razumela kot način za pridobivanje sredstev iz proračuna. Značilno za socialna podjetja pa je, da krepijo solidarnost v družbi, skrbijo za ranljive skupine ljudi, se obnašajo družbeno odgovorno in vračajo ves ustvarjen dobiček nazaj v podjetje in v njegov razvoj”, je izpostavila Romana Tomc.

“Prav je, da tudi v Sloveniji poiščemo primerne rešitve, da bo socialno podjetništvo zaživelo skladno z njegovim osnovnim poslanstvom, ob tem pa ne smemo pozabiti na spodbudno okolje podjetništva nasploh. Navsezadnje si je potrebno priznati, da socialno podjetništvo vendarle nikoli ne more nadomestiti klasičnega podjetništva, ampak je lahko le njegova dopolnitev”, je zaključila Romana Tomc.