Romana Tomc o vzrokih, posledicah in odpravi ekonomske neenakosti v EU

V zadnjih letih se ekonomska neenakost v EU povečuje. K temu botruje predvsem slabša prerazporeditev sredstev, tehnološke spremembe, ki temeljijo na novih veščinah, ter spremembe v sestavi družin (čedalje več je enostarševskih družin). Pomembna dejavnika v boju proti neenakosti sta izobraževanje in večji delež žensk na trgu dela. Slabša kot je kakovost izobraževanja, večja je neenakost v družbi. Vse to vpliva na stopnjo gospodarske rasti v državi in bo prav tako vplivalo tudi na rast v prihodnosti.

Evropski poslanci so včeraj na skupni seji odborov EMPL in ECON imeli možnost razpravljati o vzrokih, posledicah in odpravi ekonomske neenakosti v EU. Na vprašanja so odgovarjali Mark De Vos, Kate Prickett in Mark Pearson. V svojih uvodnih izjavah so se dotaknili socialnih in političnih posledic, ki jih s seboj nosi ekonomska neenakost. Le-ta spodkopava socialno kohezijo, škoduje zdravju in predstavlja ovire, ko gre za okoljsko in drugo zakonodajo. Neenakosti narodom preprečujejo nadaljnji razvoj kar vodi v številne težave, ki postanejo bolj pereče v revnejših soseskah. Čeprav so učinki ekonomske neenakosti najslabši za revnejši del prebivalstva, so posledice vidne za vso družbo. Vse več je bolezni, slabše izobraženega prebivalstva, kriminala. Vendar tu ne gre samo za zdravje in socialne probleme. Vedno bolj razumemo kako neenakost vpliva na gospodarsko razvitost. Zmanjšanje neenakosti in spodbujanje gospodarske razvitosti sta namreč dve plati iste medalje.

Romana Tomc (SDS/ELS) je v svojem govoru povedala: »Zdi se, da se na splošno strinjamo, da so gospodarske neenakosti škodljive za družbe. Evropa se zopet sooča z ogromnimi družbenimi izzivi. Kako se lahko s temi izzivi spopademo? Predvsem moramo poskušati odpraviti vzroke teh neenakosti. Komisija se je politično zavezala, da bo zagotovila več socialne enakosti, zavezala se je k uresničevanju t. i. socialnega trojnega A v Evropi. To pomeni velik izziv za današnji svet, v katerem živi čedalje večje število družin z majhnimi dohodki. Mnogo družin živi v srednjem družbenem razredu, kar onemogoča oz. ovira možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj«, je v svojem govoru poudarila Romana Tomc in prisotnim zastavila vprašanje: »Kako lahko več vložimo v naše državljane? Ali lahko Komisija in države članice uspešno obravnavajo te neenakosti na različne načine? Slovenija je npr. ena izmed držav EU, ki ima najmanjšo dohodkovno neenakost. V teoriji naj bi to pomenilo nekaj dobrega, v praksi pa življenje v državi ni tako rožnato. Lansko leto se je iz države izselilo največje število ljudi po letu 1991. Moramo se zavedati, da priložnosti za mlade ni.«

Gospod De Vos je v svojem odgovoru poudaril, da je ključni izziv za vse socialna država. Moramo zagotoviti potencial socialne države in to čim bolj zgodaj. Zavedati se moramo generacijske razsežnosti, prav tako pa je potrebno govoriti o reformi trga dela. Na drugi strani je gospod Pearson izpostavil vlogo jamstva za mlade na evropski ravni: »Če ne vzpostavimo trga dela na katerem lahko vsak po desetih letih razvije kariero, potem tega ne bomo mogli nikoli nadoknaditi. Mladim je potrebno zagotoviti dober začetek ob vstopu na trg delovne sile.« Zaključil je z dejstvom, da se je v večini držav povečala generacijska neenakost, ki mlade postavlja v slabši položaj v družbi.