Romana Tomc: "Poziv k sodelovanju pri odkrivanju davčnih utaj."

Preko 100 medijskih organizacij, 80 držav, številne banke, pravniki, 11,5 milijonov razkritih dokumentov in veliko število znanih obrazov. To so akterji v tako imenovanih Panamskih dokumentih, aferi, ki je izbruhnila v lanskem letu.

Buren odziv s strani vseh vpletenih je pripeljal do oblikovanja odbora PANA v Evropskem parlamentu, preiskovalnega odbora, ki bo na podlagi razkritij Panamskih dokumentov preučil domnevne kršitve in nepravilnosti v povezavi s pranjem denarja in izogibanjem davkov. Polnopravna članica tega odbora je tudi evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS): "Ni bilo medija, ki o aferi ne bi poročal, ne v tujini, ne doma v Sloveniji. Po družabnih omrežjih se je vsul plaz komentarjev in zahtev da je res skrajni čas, da nekaj naredimo. Ali bo temu res tako, je odvisno tudi od tistih, ki imajo informacije. Močno upam, da ne bo ostalo le pri besedah in da se bo zaradi ugotovitev, do katerih bo prišel odbor PANA zožil prostor za goljufije. Nekaj je že bilo narejenega, saj smo v lanskem letu sprejeli zakonodajo, ki zahteva avtomatično izmenjavo podatkov, a to je šele začetek."

Na domačih tleh je bila zagotovo največ pozornosti deležna informacija, da se je v mrežo Panama Papers ujelo tudi 78 Slovencev. A za razliko od razkritij v tujih medijih, zaradi katerih so padale glave, je v Sloveniji v javnost prišlo le nekaj imen. Selektiven pristop vzbuja dvom glede poštenih namenov in obravnavanja vseh vpletenih po enakih merilih. "Načinu, kako smo se v Sloveniji lotili obravnavanja afere Panama Papers, bi Shakespeare rekel "veliko hrupa za nič". Nekaj kolateralne škode najbrž bo, večina pa bo verjetno zgodbo preživela v anonimnosti in nepoškodovana" je poudarila Romana Tomc.

Na včerajšnjem sestanku odbora PANA so člani poudarili, da imajo težave pri zbiranju dokumentacije in dejstev. Številne države se izogibajo sodelovanju, prav tako institucije, banke, odvetniki in drugi posredniki, ki so v aferi igrali pomembno vlogo. Njihova vedenja in dokazi pa so tisti, ki bi razkrili ogromno prepotrebnih informacij za ukrepanje. Le s tem bi lahko Evropska unija enotno in odločno stopila na prste tistim, ki nelegalno izkoriščajo davčne oaze. Romana Tomc je ob tem pozvala: "Tudi v Sloveniji delujejo podjetja in posamezniki, ki se skrivajo v davčnih oazah. Kot članica preiskovalnega odbora bi rada pripomogla k bolj učinkovitemu delu v boju proti davčnim utajam. Zagovarjam spodbudno in transparentno davčno okolje in obsojam davčno utajevanje. Prav tako ne sprejemam sprenevedanja in dvojne morale tistih, ki zahtevajo ukrepanje, a ne naredijo nič, da bi do tega res prišlo. Zato pozivam vse, ki razpolagajo z informacijami, ki bi lahko koristile pri delu odbora, še zlasti slovenske medije, da sodelujejo. Prepričana sem, da lahko skupaj naredimo nekaj za to, da se denar, ki bi ga sicer lahko namenili za višje pokojnine, zdravstvo šolstvo in še kaj, ne bo izgubljal v davčnih oazah" je zaključila Romana Tomc.