Romana Tomc: Za učinkovito spopadanje z demenco potrebujemo celovito strategijo

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Datum je  določilo Svetovno združenje za Alzheimerjevo demenco na konferenci 21. septembra 1994 v Edinburghu in s tem zaznamovalo 10. obletnico svojega obstoja.

Demenca je bolezen, ki ne prizadene samo najstarejših ljudi, temveč se z eno od oblik demence lahko soočajo tudi tisti, ki so v zrelih letih in ki so pred boleznijo bili popolnoma zdravi in zmožni za delo.

Za bolezen je značilen postopen in napredujoč upad kognitivnih sposobnosti, prvi znaki pa so izguba spomina, težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil, težave z govorom in spremembe v obnašanju. Po ocenah naj bi bilo na svetu kar 36 milijonov ljudi z demenco. Najpogosteje gre za Alzheimerjevo bolezen, ki jo ima v Sloveniji okoli 30.000 bolnikov. Število bolnikov pa bo v prihodnje še naraščalo, saj se prebivalstvo stara.

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc izpostavlja naslednje:

»Zgodbe tistih, ki se soočajo z demenco in stiske njihovih svojcev so srce parajoče.  Svojci povedo, da je »neskončno hudo, ko izgubljaš prijatelja, ljubimca, zaupnika in tolažnika«, težko je, ker se dementni bolniki zapirajo v svoj svet »kamor ne moreš z njimi«, hudo pa je tudi za dementnega bolnika, ko bolezen napreduje. Bolnik postopoma vse, kar se je tekom življenja naučil, počasi pozablja. Pozablja imena svojcev, tistih, ki so mu najbližje, lahko se celo zgodi, da ne prepozna več niti sebe v ogledalu.

V trenutkih spopadanja s to težko boleznijo je izjemno pomembno podporno okolje, skupine za samopomoč, vladne in nevladne organizacije, ki lahko bolniku in svojcu pomagajo. V Sloveniji je neprecenljivo delo posameznikov iz Spominčice, slovenskega združenja za pomoč pri demenci, ki prebivalstvo s svojim delom osvešča o tej bolezni in ki pripravlja vrsto aktivnosti v podporo in pomoč tako bolnikom kot njihovim svojcem. Brez predstavnikov tega združenja bi spopadanje s to boleznijo in stiske, ki jih ljudje doživljajo, zagotovo bilo še veliko težje.

In čeprav je delovanje različnih društev, skupin za samopomoč ter drugih organizacij  neprecenljivo, bi morali tudi na vladni ravni, pa tudi na ravni Evropske unije, pripraviti strategijo, ki bi zagotovila celovit in učinkovit pristop k spopadanju s to boleznijo. Potrebujemo dejanja ter usklajen načrt, ki se bo dotaknil vseh področij življenja, na katera demenca poseže. Na vladni ravni bi se morala povezati tako Ministrstvo za zdravje kot Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pripraviti ustrezne načrte za obravnavo teh bolnikov.

Država bi si morala prizadevati, da naredi, kar je v njeni moči, da dementnim bolnikom ter njihovim svojcem omogoči učinkovito spopadanje s to boleznijo ter da ustvarja možnosti in pogoje za njihovo integracijo v širše družbeno življenje. Ker menim, da je ljudem z demenco treba zagotavljati človeka dostojno življenje, sem tudi podpisala Glasgowsko deklaracijo, ki stremi k cilju izboljšanja življenj ljudi s to težko boleznijo.«