Socialno podjetništvo je lahko dopolnitev in ne nadomestitev klasičnega podjetništva

Evropski poslanci so danes na zasedanju Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) v Evropskem parlamentu potrdili poročilo o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti.

Podjetja socialne ekonomije vse bolj dokazujejo, da so bolj odporna na tržna nihanja v gospodarstvu in da so zmožna ponuditi inovativne rešitve v korist socialni koheziji, socialni vključenosti ter ustvarjanju delovnih mest. Evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS) je ob robu zasedanja izpostavila: “Socialno podjetništvo je zelo pomembno predvsem v času slabših razmer na trgu dela, zato je dobro, da tudi na evropski ravni temu posvečamo dovolj pozornosti. Tako kot za vsa druga področja pa tudi za to velja, da je uspešna implementacija evropskih idej odvisna predvsem od posamezne države članice. ”

Poročilo posveča posebno pozornost prav izobraževanju in usposabljanju ter dejstvu, da je potrebno mladim že od zgodnjih let privzgajati potrebno inovativnost in podjetnost. V ukrepih poziva k izboljšanju financiranja, večji prepoznavnosti na evropski in nacionalni ravni, spodbujanju dobrih praks, izboljšanju pravnega okolja in k spodbujanju razvoja socialne ekonomije v EU.

“Slovenija je že pred nekaj leti sprejela zakonodajo, ki omogoča razvoj socialnih podjetij. Imamo Zakon o socialnem podjetništvu z vsemi pripadajočimi pravilniki, Strategijo razvoja socialnega podjetništva 2013-2016, Program ukrepov za izvajanje strategije in celo Svet za socialno podjetništvo. Kljub temu pa ta inovativna oblika podjetništva v Sloveniji nikoli ni zaživela. Enega izmed razlogov gre iskati tudi v tem, da motiv za ustanavljanje socialnih podjetij v Sloveniji ni bil pravi. Vse prevečkrat so se namreč socialna podjetja razumela kot način za pridobivanje sredstev iz proračuna. To je seveda napačen motiv, kajti značilno za socialna podjetja je, da krepijo solidarnost v družbi, skrbijo za ranljive skupine ljudi, se obnašajo družbeno odgovorno in vračajo ves ustvarjen dobiček nazaj v podjetje in v njegov razvoj”, je izpostavila Romana Tomc.

Socialno podjetništvo in socialne inovacije postajajo ključni za dodatni razvoj socialne ekonomije. Z namenom doseganja ciljev Strategije 2020, EU namenja dodatno pozornost prav tej veji podjetništva. “Kljub pomembnosti tega poročila naj opozorim na dejstvo, da socialno podjetništvo nikoli ne more nadomestiti klasičnega podjetništva, ampak je lahko le njegova dopolnitev. Zato je prav, da tudi v Sloveniji poiščemo primerne rešitve, da bo socialno podjetništvo zaživelo skladno z njegovim osnovnim poslanstvom, ob tem pa prav tako ne smemo pozabiti na spodbudno okolje podjetništva nasploh”, je zaključila Romana Tomc.