Pojasnilo glede stališča evropske poslanke Romane Tomc: Resolucija o vodi

Pravica do vode je zagotovo ena človekovih neodtuljivih pravic in poskrbeti moramo, da bo ta pravica zagotovljena tudi z ustrezno zakonodajo.

Poslanci so septembra lani v Evropskem parlamentu razpravljali o tej tematiki, v okviru tega tudi o evropski državljanski pobudi »Pravica do vode«. V skladu s pobudo bi morale biti proizvodnja, distribucija in čiščenje vode ter komunalne storitve izvzete iz trgovinskih sporazumov, o katerih se EU pogaja ali jih pripravlja. Pobudniki so pozvali Komisijo, naj prizna univerzalni dostop do vode ter odstranjevanja odpadnih voda kot človekovo pravico in se zaveže, da se oskrba z vodo v EU ne liberalizira. Poslanci so se strinjali, da je dostop do vode temeljna človekova pravica.

Parlament pa je resolucijo sprejel s 363 glasovi za, 96 proti in 261 vzdržanimi glasovi.

Glasovanje o Resoluciji o vodi je med širšo javnostjo dvignilo kar nekaj prahu. Mnogi menijo da so določeni slovenski poslanci v Evropskem parlamentu s tem, da so se glasovanja vzdržali, naredili napako, da so s tem glasovali proti izključitvi vodnih virov iz pogajanj o trgovinskih sporazumih.

Evropska poslanka Romana Tomc se je glasovanja res vdržala, saj je resolucija vsebovala elemente, ki jih ni mogla podpreti. Vendar to seveda ne pomeni, da se ne zavzema za pravico do vode.

Evropska poslanka je glasovala za resolucijo o vodi, katero je predlagala Evropska ljudska stranka. Le ta vsebuje bistvene elemente za zaščito pravice do vode – uniiverzalni dostop do pitne vode in komunalne ureditve bi priznali v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, odločitev o upravljanju s tovrstnimi storitvami pa bi še naprej ostala v rokah nacionalnih organov: držav članic, regij ali občin.

Poslanka se seveda strinja in podpira stališče OZN, ki priznava pravico do vode in komunalne ureditve kot človekovo pravico brez diskriminacije.

Foto: Poslanska skupina ELS