Bodo slepi in slabovidni končno postali enakopravni?

V času hitrega tehnološkega razvoja je spodbujanje enakih pogojev na trgu ter enakopravnosti raznih družbenih skupin ena izmed prioritetnih ciljev družbe. Dostop do kakovostnega izobraževanja je ključen za razvoj in vsem dostopen že nekaj časa. Kaj pa, ko govorimo o osebah z raznimi hendikepi, kot so na primer slepost in slabovidnost?  Imajo ti enak dostop do dobrin kot so knjige in ostali učni material?  Po raziskavah naj bi bilo v razvitih državah danes v dostopnih oblikah na voljo samo 5% vseh objavljenih knjig, v nerazvitih še manj, številka se vrti okoli 1%, kar so zelo zaskrbljujoči podatki. Prav z namenom, da se področje podrobneje uredi, je potekala tudi razprava evropskih poslancev o Marakeški pogodbi na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

Marakeški sporazum, ki omogoča slepim in slabovidnim osebam hitrejši dostop do prilagojenih prevodov v jezikih kot so Braillova pisava ni nekaj novega. Sporazum je bil namreč sprejet že leta 2013 na diplomatski konferenci pod okriljem WIPO (Svetovne org. za intelektualno lastnino) v Marakešu v Maroku. Podpisalo ga je 180 držav. Problem, ki se je pojavil pa je, da še danes, tri leta po podpisu, ni prišlo do ratifikacije omenjene pogodbe iz strani držav članic Evropske unije in zato ta še vedno ni v veljavi.

Za kaj sploh gre?

Marakeška pogodba je prva mednarodna pogodba, ki zadeva omejitve in izjeme avtorske in sorodnih pravic sploh. Pogodba upravičenim osebam (slepim, slabovidnim in osebam z drugimi težavami z branjem) brez predhodnega dovoljenja imetnikov avtorskih pravic prek pooblaščenih subjektov (tistih, ki jih vlada pooblasti ali prizna za nepridobitno opravljanje določenih storitev v korist upravičenih oseb) omogoča dostop do prilagojenih formatov, s katerimi lahko slepi in slabovidni dostopajo do književnih del (Braille, velika pisava, zvočne knjige). Pooblaščenim organizacijam je tako odobrena izjema do pravice reproduciranja, distribuiranja in dajanja na voljo javnosti (neobvezno, v skladu z nacionalno zakonodajo, tudi do javnega izvajanja) književnih del, še posebej v primerih, ko ta dela niso v dostopni obliki razpoložljiva na trgu.

Marakeška pogodba obenem dovoljuje čezmejno izmenjavo omenjenih del, pri čemer imajo pooblaščene osebe pravico do izvoza in uvoza književnih del v dostopnih formatih, vendar pod pogojem, da jih distribuirajo izključno pooblaščenim subjektom ali upravičenim osebam.[1]

Da sporazum postane veljaven, je potrebna ratifikacija 20 držav članic iz Evropske unije.  Žalostno dejstvo je, da je do sedaj postopek za ratifikacijo kot prva in edina država iz EU sprožila le Španija. Ratificiralo jo je poleg nje le še osem držav iz neevropskih tleh kot so Argentina, Salvador, Združeni arabski emirati, Indija, Mali, Paragvaj, Singapur in Urugvaj. Razlog, da države članice sporazuma še niso podprle, naj bi bil v dolgotrajnih proceduralnih postopkih.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2010 v Evropi 26 milijonov slepih in slabovidnih, zato je dejstvo, da je tako malo gradiva v dostopnih oblikah res nedopustno. Prav zato so poslanci na plenarnem zasedanju sprejeli predlog resolucije, ki opozarja predvsem na pravico invalidov do izobraževanja brez diskriminacije in na podlagi enakih možnosti ter izraža globoko ogorčenje nad sedmimi državami članicami EU, ki so oblikovalo manjšinski blok, ki onemogoča postopek ratifikacije Marakeške pogodbe[2].

S podporo resoluciji je Evropski parlament hkrati pozval Svet in države članice naj pospešijo postopek ratifikacije brez zahteve po predhodnem pregledu pravnega okvira EU ali odločitvi Sodišča Evropske unije. Le tako bodo upravičene osebe prišle do enakopravne možnosti pri dostopu do izobraževalnega gradiva, ki bi morala biti osnovna pravica že vsak nekaj časa in urejena v vseh sodobnih družbah Unije. Če jim bo s tem pozivom uspelo predramiti države in pospešiti implementacijo v nacionalno zakonodajo pa bomo videli zelo hitro.

http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/novice/elektronske-novice/clanki/sprejeta-marakeska-pogodba-o-olajsanem-dostopu-do-knjizevnih-del-za-osebe-s-tezavami-z-branjem/
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+MOTION+B8-2016-0168+0+DOC+PDF+V0//SL