Glasovanje o "migrantskih kvotah"

    Objavljeno: Petek, 22.09.2017    Rubrika: Zadnje novice
    1379
    Dve leti sta že minili od tega, ko sem na svoji spletni strani objavila članek z naslovom »Migranti rešujejo Evropo«. Prispevek je vzbudil precej pozornosti, in kritik, ki so se vsule name, ni bilo malo. Najbolj napadalni so bili tisti, ki so prebrali zgolj naslov. Ko sem jih vprašala, če so uspeli prebrati tudi vsebino, je sledilo nekaj molka, nato pa opravičilo. Nauk tega je, da je težko soditi samo po naslovu ali obliki, če se ne poglobimo tudi v vsebino. 
     
    Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v primeru, ko smo v Evropskem parlamentu glasovali o tako imenovanih »migrantskih kvotah«. Namerno uporabljam besedi tako imenovanih in migrantske kvote dajem v navednice. Naslov dokumenta o katerem smo glasovali se je namreč glasil »Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila«  Zaradi tega glasovanja sem doživela številne napade, nekateri mi to še danes očitajo in zamerijo.
     
    Drži, da sem Resolucijo podprla. Podprli smo jo vsi evropski poslanci, člani Slovenske demokratske stranke, saj je bilo naše glasovanje usklajeno z mnenjem vrha naše matične stranke, kateri pripadamo. Verjamemo namreč v to, da Evropska unija lahko obstane samo ob sodelovanju. Pritiski, pod katerimi so se znašle nekatere države v tistem času, predvsem Malta, Grčija in Italija, so bili namreč izjemni. Menim, da so jim bile ostale članice dolžne solidarno pomagati. V tisem času in v tistih okoliščinah. In v omejenem obsegu, saj je bilo največje število beguncev, ki jih lahko v EU sprejmemo, znano.  V tem je tudi glavno sporočilo.  Šlo je za začasno rešitev za reševanje že nastale škode, ki je pomenila pomoč državam članicam. Nikakor ni šlo za odobritev splošnega modela reševanja migrantske krize za naprej.   
     
    V tistih naslednjih mesecih tega leta je čez Slovenijo šlo 500.000 migrantov. Slovenija je bila na tej poti prva država, ki jih je evidentirala. Si, dragi bralci, predstavljate, kako bi bilo, če bi ciljne države vse te ljudi po Dublinski konvenciji vračale v državo, kjer so bili prvič evidentirani, v Slovenijo? Kam bi jih Slovenija v tistem trenutku namestila? Kljub vsemu menim, da je bilo glasovanje pravilno. Začasna alokacija beguncev! je korak v pravo smer. Ko določeni osebi preneha status begunca, se lahko država v kateremkoli trenutku odloči in organizira vrnitev te osebe. Govorim o beguncih, ne pa o migrantih.
     
    Od izbruha naprej in še danes vztrajam pri prepričanju, da se Evropska unija na begunsko migrantsko krizo ni ustrezno odzvala. V vsakem od svojih nastopov sem opozarjala na to, da nismo odgovorili na osnovno vprašanje, to je, kdo so sploh ljudje, ki želijo v Evropo? Begunci? Migranti? In posledično, koliko beguncem lahko pomagamo in koliko migrantov potrebujemo. Trdno sem namreč prepričana, da je beguncev malo, in da večino teh ljudi, ki prihajajo v Evropo, predstavljajo ekonomski migranti. V okviru slednjih je največ tistih, ki si želijo predvsem ugodnosti socialne Evrope. Tega niti ne skrivajo. Pristop do teh dveh oziroma treh skupin pa bi moral biti popolnoma drugačen. Ob tem naj poudarim tudi mehanizem vračanja za tiste skupine, ki niso upravičene do mednarodne zaščite. Države članice se na to slabo odzivajo in ne opravljajo svoje naloge tako, kot bi jo morale.
     
    V zadnjem obdobju se je Evropska unija vendarle zganila in naredila nekaj korakov naprej, da zaustavi pritiske, ki jih niti v vrednostnem, niti v socialnem smislu ne more preživeti. Vendar ti še zdaleč niso zadostni. Zato je licemersko obsojati države, ki so ukrepale po svoje in se uprle medli evropski politiki.
     
    S ponosom pripadam največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stanki, vendar to še ne pomeni, da se strinjam z vsemi njenimi potezami. Upam, da bomo v nadaljevanju zmogli dovolj moči, da se bomo uprli populističnim predlogom in zahtevam, ki prihajajo predvsem z levega političnega pola.
     
    Počasnost odzivanja in nezmožnost najti učinkovite rešitve za zašito evropskih vrednot me vse bolj moti. Kot lahko slišim od kolegov poslancev, je takšnih vse več. Zato pričakujem, da bo Evropska komisija kmalu končala s pripravo predloga o reševanju migrantske krize v povezavi z našo varnostjo. Pri odločitvi o glasovanju me bo, kot do sedaj, najprej vodila moja vest, upoštevala pa bom tudi načela moje stranke, kateri pripadam. 
    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let