Kaj prinaša prihodnost za Evropsko unijo in Slovenijo?

Varnost, suverenost in samostojnost so ene izmed temeljnih vrednot Evropske unije. Zdi se, da so nam postale samoumevne. So kot človekovo zdravje, dokler ga ne izgubimo, je manj pomembno, ko pa ga izgubimo, postanejo ostale stvari nepomembne in je zdravje spet na prvem mestu.

Zdravi in skupni temelji za zgodbo o uspehu
Evropa in Evropska unija sta prvič po koncu druge svetovne vojne in po podpisu pogodbe iz Rima leta 1957, ki ga štejemo za začetke evropskega združevanja držav, kar je danes Evropska unija, pred resno krizo kako naprej. Ko se je evropska skupnost izoblikovala, so ustanovni očetje, kot so Kondrad Adenauer, Jean Monnet in ostali, imeli jasen in skupen cilj. To je: mirna, združena in uspešna Evropa. Danes pa se vsaka država pogovarja oz. dogovarja sama zase. Lep primer je bilo dogovarjanje in obljube nemške kanclerke turškemu predsedniku, o milijardni pomoči Evropske unije za oskrbo beguncev v Turčiji.

Evropa gledalec in igralec na svetovnem parketu
Posledica te neenotnosti je, da je Evropa danes predvsem samo statist pri "igri" velikih igralcev Rusije, Amerike in zalivskih držav. V Ženevi so se konec januarja začeli mirovni pogovori o končanju vojne v Siriji. Pogovori imajo že več osnovnih težav, ki zagotovo ne bodo pripomogli k uspešnemu končanju vojne v Siriji. Problematičen je seznam terorističnih skupin, ki ne smejo sodelovati pri v pogovorih in tudi delitvi oblasti v Siriji. Kdor je za nekoga borec za svobodo, je za drugega terorist. Iz pogovorov so na primer izključeni Sirski Kurdi, ki obvladujejo že okoli 20% Sirije. To je nekaj podobnega, kot bi v času pogajanj o končanju vojne v Bosni iz pogajanj izključili enega izmed treh sodelujočih v konfliktu. Vse to kaže, da vojne v Siriji še lep čas ne bo konec s tem tudi ne pritoka novih begunec in migrantov v Evropo.

Od "dobrodošli begunci" do zaprtja mej in izgona na deset tisoče prosilec za azil
Evropa in njeni voditelji danes nimajo jasnega in skupnega cilja. Evropa se še vedno ni uspela dogovoriti kako ravnati z migranti in begunci. Kako se pravilno odzvati na emigrantski val, ki ne pojenja in se bo spomladi zelo verjetno samo še okrepil. Samo v preteklem letu je v Nemčijo prišlo rekordnih 1,1 milijona emigrantov. Politika "begunci dobrodošli" se očitno spreminja. Nemška kanclerka Angela Merkel je pod vedno večjim pritiskom. Pozivi naj spremeni emigrantsko politiko prihajajo tudi iz njenih lastnih vrst. Konec januarja smo bili tako priča izjavi, da se bodo po koncu vojn morali begunci vrniti nazaj domov. Podobno svojo azilno zakonodajo spreminjajo tudi ostale ciljne države in postavljajo zgornjo mejo sprejetih prosilcev ter sprejemajo zakone, ki bodo omogočali zaseg dragocenosti prosilcev za azil, s katerimi bodo plačali njihovo nastanitev. Kaj je na tem področju naredila Slovenija?

Evropa je danes obkrožena s konflikti
Nespametne poteze držav članic niso pripomogle k rešitvi konfliktov, ki so v Libiji, Ukrajini in navsezadnje v Siriji, od koder prihaja v zadnjem času največ emigrantov. Ti so celo prerasli v državljanske vojne.Obstoj Schengenskega območja in prostega pretoka ljudiKer Evropa ni uspela z enotno rešitvijo, je sedaj pod vprašajem obstoj Schengenskega območja in s tem posledično tudi obstoj Evropske unije, kot jo poznamo danes. Vsaka država članica se s težavo prihoda na tisoče in tisoče migrantov spopada sama. Države članice se vedno bolj zavedajo, da je varnost njenih državljanov pomembna.

Kako se emigrantsko krizo spopada Slovenija?
Na srečo je Slovenija za zdaj, še tranzitna država za emigrante, ki želijo na sever Evrope, v Avstrijo, Nemčijo in skandinavske države. Po prvem jesenskem valu prihoda emigrantov Slovenija ni naredila ničesar za zavarovanje svoje meje in prihoda novih migrantov. Takrat je Slovenijo rešila odločitev takratne Hrvaške socialistične vlade, da je vse emigrante poslala direktno na Madžarsko. Ko pa so Madžari zaprli tudi mejo z Hrvaško, se je tok emigrantov nenadzorovano preusmeril na Slovensko mejo. Takrat so na Madžarsko vsule kritike in obtožbe, vendar kot vidimo danes je bila njihova odločitev prava ter ob pravem trenutku.

Primer Madžarske kaže na to, kako se lahko v pol leta stališča in odločitve drastično spremenijo. Ograja oz. "tehnične ovire", so bile pri nas postavljeno prepozno ter na nepotrebnih mestih, na odmaknjenih in težje prehodni področjih ob Kolpi, v Kostelu in Osilnica. Občutek je, da Slovenija z ukrepi vedno zamuja in samo sledi temu, kaj bodo storile ostale države. Kot že vemo države, ki so končni cilj emigrantov, ena za drugo spreminjajo azilno zakonodajo, Slovenija pa nič. Na naši severni meji se nam dejansko dogaja Schengen, čeprav smo sami del njega.

Kako naprej?
Dogodki v Parizu in za novo leto v Kölnu, so nas spomnili, da je varnost lahko zelo hitro minljiva. Pred Evropo bo v tem letu in prihodnjem kar nekaj izzivov s katerimi se bo morala spopasti. Poleg že zelo pomembne krize z emigranti in begunci je tu že napovedan referendum o članstvu Velike Britanije v Evropski uniji, ki bo v primeru, da bo izglasovan, imel drastične posledice za obstoj Evropske unije kot jo poznamo danes. Sprožil bo domino efekt. Drugi napovedan referendum, če bo do njega prišlo, je referendum o neodvisnosti Katalonije. Temu zgledu bi lahko sledile, ponovno Škotska, Baskija in Flamska, kar bi povzročilo nadaljnje drobljenje Evrope. Za stabilnost na Balkanu pa bo veliko odvisno tudi od letošnjih predčasni volitev v Srbiji in Makedoniji.

Rešitev za nadaljnji obstoj Evropske unije kot jo poznamo danes, bo ključna čimprejšnja jasna in odločna odločitev kako se spopasti z emigrantsko krizo. Nadalje bo Evropa morala zagristi v problem staranja prebivalstva in navsezadnje dati Evropi nov ekonomski, gospodarski zagon.

5.2.2016
Blaž Pangos
Foto: Poslanska skupina ELS