Makroekonomski učinki trgovinskega sporazuma TTIP na članice EU

Makroekonomski učinki za članice EU

Pri sprejemanju trgovinskih sporazumov v preteklosti se je Evropsko unijo obravnavalo kot enotnega akterja. V primeru trgovinskega sporazuma med EU in ZDA pa se je s časom pokazalo, da je potrebno oceniti vpliv sporazuma na posamezne države članice. Slednje so razdeljene na podlagi geografskih značilnosti in obstoječih trgovinskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Slovenija se uvršča v sklop manjših držav EU-13, skupaj s Hrvaško, Ciprom, Estonijo, Malto, Latvijo in Litvo. Pričakovan pozitiven učinek na BDP Slovenije znaša 0,3%, medtem ko je za ostale države v razponu od 0,1% do 1,1% (Eurostat).

EU27 konkurenčne prednosti sektorja električnih in elektronskih proizvodov ( 2009)

EU sektor električnih in elektronskih proizvodov je močan globalni akter na področju bele tehnike, kljub temu, da ni v veliki meri prisoten na področju potrošniške elektronike. Podjetja iz EU so soočena z močno konkurenco japonskih in ameriških podjetij, saj imajo slednja prednost na cenovnem področju. Višja cena evropskih proizvodov izvira iz višjega delovnega in socialnega standarda, ki se nanaša na dobrobit delovne sile, vendar istočasno pomeni višje stroške za delodajalce.

Nove članice, vključno s Slovenijo, so uspele izboljšati položaj na trgu električnih in elektronskih proizvodov, vendar se je skupna dodana vrednost EU zaradi krize v preteklih letih zmanjšala.

Vrednost slovenskega izvoza blaga v ZDA glede na % skupnega izvoza izven EU znaša 7,4%, medtem ko vrednost izvoza storitev v ZDA znaša 9% (OECD in WTO).

Naročnica študije o presoji trajnosti učinka sporazuma TTIP je Evropska Komisija
 
Viri:
Uradna stran Eurostat-a. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/eurostat (17. maj 2016).
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Dostopno prek: http://www.oecd.org/ (17. maj 2016).
Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Dostopno prek: https://www.wto.org/ (17. maj 2016).