Naložbeni načrt za Evropo: Evropski sklad za strateške naložbe bo po uspešnem prvem letu podaljšan
V času gospodarske krize so se med drugim zmanjšale tudi naložbe v Evropski uniji. EU si je močno prizadevala za okrevanje gospodarstva in si zastavila vrsto ukrepov, njeno trdno delo pa je obrodilo sadove. Svoj pristop je utemeljila na treh stebrih, in sicer
strukturnih reformah, fiskalni odgovornosti in naložbah. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je novembra 2014 predstavil naložbeni načrt za Evropo, s tremi glavnimi cilji:
- spodbujanje naložb
- povečanje konkurenčnosti
- podpora dolgoročni gospodarski rasti v EU
18 mesecev po uvedbi Evropskega sklada za strateške naložbe so rezultati pokazali, da je bil načrt uspešen, saj sklad dnevno ustvarja delovna mesta in uresničuje naložbe v realni sektor.Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je v središču naložbenega načrta Komisije, upravlja pa ga skupina Evropske investicijske banke. V zadnjih 12 mesecih je sklad podprl inovativne energetske projekte, zdravstvene centre, razvoj delovnih mest in visokohitrostna širokopasovna omrežja. Nekaj manj kot 150.000 MSP je s pomočjo sklada prišlo do novega financiranja. EK je s pomočjo skupine ECB ustanovila vozlišče, ki nosilcem projektov nudi svetovalne storitve in tehnično podporo, prav tako pa so uvedli nov portal, kjer lahko nosilci projektov svoje projekte predstavijo vlagateljem iz celega sveta. Vendar Komisija se na tej točki ne želi zaustaviti, ambiciozno bo nadaljevala z izvajanjem sklada ter s poglabljanjem enotnega trga, ki je edinstvena prednost EU.Do polovice leta 2018 Komisija načrtuje sprostitev 315 milijard EUR v realni sektor, začrtala pa si je naslednje poti:
- nadaljevanje okrepljenega sklada EFSI po prvotnem mandatu,
- povečano zagotavljanje financiranja malih in srednje velikih podjetij iz sklada EFSI,
- uporaba modela EFSI za naložbe v tretjih državah,
- poenostavitev kombinacije podpore iz sklada EFSI in skladov ESI,
- spodbujanje vzpostavljanja naložbenih platform,
- razvoj trga trajnostnih in zelenih projektov,
- nadaljnje uresničevanje prednostnih nalog glede enotnega trga,
- jasno določene prednostne naloge držav članic, za zagotavljanje večje uporabe finančnih instrumentov.
