Priporočila Evropske komisije za Slovenijo glede proračunskih in reformnih ukrepov za leti 2016 in 2017

Evropska komisija je 18. maja v okviru evropskega semestra objavila ugotovitve in priporočila za posamezne države članice glede proračunskih in reformnih ukrepov.Komisija ugotavlja, da zunanji dejavniki, kot so cene nafte, globalna rast, vrednost evra, sicer podpirajo zmerno okrevanje v Evropi, vendar v zadnjih letih upadajo. Domači dejavniki rasti, ki se nanašajo predvsem na domače povpraševanje, pospešene zasebne naložbe in rast naložb pa pridobivajo na pomenu. V primerjavi z obdobjem pred krizo, je raven naložb še vedno nizka, vendar se tudi ob podpori naložbenega načrta za Evropo povečuje.Potrebno bo še veliko dela. Države članice bodo morale nadaljevati z reformami in pospešiti njihovo izvajanje. Priporočila po posameznih državah članicah so narejena po meri in se nanašajo predvsem na spodbujanje zaposlovanja, rasti in inovacij. Ugotovitve Komisije kažejo, da so reforme največji napredek dosegle na področju finančnih storitev in trga dela. Vendar pa so bile nekoliko manj uspešne pri oblikovanju podjetjem prijaznega okolja in zaposlovanju. Tudi stopnja brezposlenosti znotraj EU se je zmanjšala, vendar se odstotek med državami nekoliko razlikuje.Evropska komisija je uvedla določene spremembe v priporočilih, ki so odraz poročila petih predsednikov iz junija 2015. Spremembe vključujejo boljšo integracijo evroobmočja, bolj osredotočena priporočila po posameznih državah, močnejši postopek odprave makroekonomskega neravnotežja, večjo usmeritev v zaposlovanje in družbeno učinkovitost, bolj sistematično uporabo izhodišč za zbliževanje držav, močnejše osredotočenje na investicije in večjo podporo reformam. Za Slovenijo Evropska komisija v obdobju 2016 - 2017 priporoča naslednje ukrepe:

• Nujno je zaključiti postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Tako bo Slovenija dosegla letno fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega cilja.
• Potrebno je določiti srednjeročni proračunski cilj ter okrepiti fiskalni okvir z imenovanjem članov neodvisnega fiskalnega sveta in spremembo Zakona o javnih financah.
• Dokončno je potrebno pripraviti in izvesti reforme sistema dolgotrajne oskrbe in zdravstvenega sistema, ki bodo zagotovile stroškovno učinkovitost in posledično tudi dolgoročno vzdržnost dostopne in kakovostne oskrbe.
• Do konca leta 2017 je potrebno sprejeti reformo pokojninskega sistema.
• Skupaj s socialnimi partnerji mora Slovenija povečati zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev, pri tem je ključna uporaba ciljnih ukrepov na področju vseživljenjskega učenja in aktivacijskih ukrepov.
• Država mora izboljšati pogoje financiranja za kreditno sposobna podjetja ter olajšati trajno reševanje slabih posojil in dostop do alternativnih virov financiranja. Zagotoviti mora ustrezno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank.
• Potrebne so posodobitve javne uprave in zmanjšanje upravnega bremena za podjetja. Prav tako je potrebno izboljšati upravljanje in uspešnost podjetij v državni lasti.

 Komisija je opozorila, da je potrebno priporočila izvajati v celoti in v zastavljenih rokih. Priporočila bodo države morale izvesti in jih vključiti v svoje nacionalne in proračunske politike za leti 2016 in 2017.EU in države članice morajo več truda vložiti v krepitev okrevanja po krizi, spodbujanje dolgoročne rasti in ustvarjanja novih delovnih mest ter v zmanjšanje revščine in socialne izključenosti. Investicije so še vedno na nizki ravni, tako v javnem, kot tudi zasebnem sektorju, kar gre pripisati šibkemu povpraševanju, visokemu dolgu zasebnega sektorja ter težkemu poslovnemu okolju v določenih državah članicah. Hitrejše okrevanje v večih državah članicah preprečuje visoka stopnja dolgov v zasebnem sektorju.Vendar investicijski program za Evropo kaže pozitivne rezultate, zato mu je potrebno slediti tudi v prihodnje. Do sedaj je Evropska investicijska banka odobrila že 57 projektov v sklopu Evropskega sklada za strateške naložbe, kar predstavlja naložbo v vrednosti 7,8 milijarde EUR. Evropski investicijski sklad je odobril 165 finančnih sporazumov z MSP-ji, v skupni vrednosti 3,4 milijarde EUR. Od tega bo skupno imelo korist več kot 136 000 podjetij, vrednost slednjih pa se giba v višini 82 milijard EUR.