Spodbujanja poslovnih veščin kot boj proti brezposelnosti mladih

    Objavljeno: Sreda, 20.01.2016    Rubrika: Zadnje novice
    zaposlitvena-mobilnost
    Brezposelnost, s katero se soočajo mladi, je še vedno eden od najbolj perečih problemov v Evropski uniji. Podatki, po katerih je brezposelnost mladih še vedno več kot dvakrat višja v primerjavi s celotno brezposelnostjo v Uniji, ne vzbujajo nobenega začudenja več. Začudenje, kateremu moramo nameniti posebno pozornost pa vsekakor vzbujajo podatki, da je kljub visoki brezposelnosti, kjer je brez dela skoraj 5 mio mladih, na trgu skoraj 2 mio delovnih mest nezasedenih. Vprašati se moramo, kaj nam ta vrzel pove med številkami, med ponudbo in povpraševanjem po delovnih mestih? Kaj te razmere pomenijo za družbo in sam gospodarski razvoj EU?

    Evropski parlament je letos januarja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu obravnaval prav ta vprašanja in opredelil smernice, s katerimi bi trenutne razmere na ravni EU izboljšali. Poročilo se je osredotočilo na tri področja, katerim bo potrebno v prihodnjih letih dati še večji pomen in jih vpeljati v vse pore nacionalnih sistemov.

    Tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarskimi družbami pri izvajanju pobud ter pripravi učnega programa.
    Opaziti je, da je mnogo preveč kvalificiranih mladih, katerih spretnosti in znanja ne ustrezajo potrebam na trgu dela. Prav zato je potrebno dati večji pomen vzajemnemu sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami, javnimi organi, gospodarstvom ter mladinskimi organizacijami. Tako bi se bolje uskladilo spretnosti  in znanja s potrebami gospodarstva ter posledično sama kakovost izobraževanja. Način, s katerim lahko dosežemo najhitrejše učinke pa ni usklajen učni načrt, ki terja svoj čas ampak so to spričevala o kvalifikacijah, za katere lahko pričakujemo, da bodo dobile v prihodnosti večji pomen in iz katerih bodo jasno razvidne dejanske spretnosti, ki jih mladi pridobijo v času izobraževanja. Da bodo ta koristna samim delodajalcem pa bo pomembno že omenjeno medsebojno sodelovanje. Pomembno bi se bilo pogovoriti tudi o samih smereh izobraževanja, ki bodo aktualna v prihodnje. Danes je tako že opaziti, da so v gospodarstvu še posebej iskani poklici iz področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

    Spodbujanje podjetništva ter podjetij k pridobivanju potrebnih spretnosti mladih. EU bo v prihodnje dala še poseben pomen podjetništvu oziroma vključevanju učenja prečnih podjetniških in vodstvenih spretnosti ter razumevanja ekonomije že v zgodnji izobraževalni proces. Tako se bodo mladi ob vstopu na trg dela hitro znašli oziroma si potencialno sami ustvarili delovna mesta. Tukaj imajo velik pomen tudi neformalni programi kot so mentorski programi, usposabljanja in prakse. Ključno vlogo pri tem pa imajo javni organi, ki morajo poskrbeti za implementacijo v učni proces.

    Razvoj spretnosti posameznikov ter širjenje znana sta dva od glavnih elementov integrirane politike zaposlovanja.
    Kakovost poklicnega svetovanja v šolah še ni dovolj razvita, zato je potrebno zagotoviti ustrezno strokovno usposabljanje za svetovalce, ki bodo kasneje lažje pomagali usmeriti učence na pravo karierno pot in jim pomagali pridobiti veščine ter kvalifikacije, ki jih potrebujejo za dosego ciljev. Tako se bo hkrati zmanjšala potencialna opustitev šolanja oziroma morebitne prekvalifikacije. Veliko vlogo pri pridobitvi teh veščin pa imajo poleg socialnih delavcev sami učitelji. Alternativni modeli učenja, skupinsko delo, podpora inovativnim projektom in prevzemanje odgovornosti je pristop, ki pripomore k spodbudi mladih, pridobitvi ustreznih kompetenc ter spoznavanju alternativnih modelov zaposlovanja.

    Evropska unija želi preko ukrepov institucij spodbuditi predvsem pridobitev poslovnih znanj mladih, saj jih ti potrebujejo ne glede na karierno smer ter spodbuditi hitrejšo prilagodljivost in usklajevanje šolskega sistema z gospodarstvom. Čeprav se že nekaj ukrepov v tej smeri (predvsem v Sloveniji) že izvaja, pa bodo v bodoče za zmanjšanje brezposelnosti potrebni še bolj inovativni pristopi in hitrejše prilagajanje vseh vpletenih.

    Prispevek Simone Molan, stažistke v bruseljski pisarni Romane Tomc
    Foto: Poslanska skupina ELS
    « Nazaj na seznam

    451000000
    Število prebivalcev v EU (2023)

    2763000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2023)

    12960000
    Število brezposelnih v EU (27 2023)

    13 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2021)

    75% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2022)

    21% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2022)