Uporaba gensko spremenjenih živil in krme - nevarnost ali potencial za reševanje svetovnih problemov?

Gensko spremenjena živila in krma so vsa živila in krma, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (GSO) oz so iz njih sestavljena ali izvedena. V skladu s sodobno biotehnologijo oz. gensko tehnologijo, je postalo mogoče spremeniti gensko zasnovo živih celic ali organizmov, katere namen je pridobitev novih lastnosti živil, kot so odpornost rastline na bolezni, škodljivce, sušo, herbicide ter izboljšanje kakovosti živil in njihove hranilne vrednosti.

Trenutno EU uvaža velike količine gensko spremenjene krme, vendar zelo malo gensko spremenjenih živil. Največjo porabo ima Unija pri soji in enakovrednih krmilih za krmljenje živali, saj potrebuje več kot 36 milijonov ton soje letno. Sama proizvede samo 1,4 milijona ton soje, pri čemer gojenje gensko spremenjene soje v EU ni dovoljena. Vse ostalo EU uvaža iz tretjih držav, večinoma iz Brazilije, Argentine, ZDA in Paragvaja, kjer je gojenje gensko spremenjene krme zelo razširjeno. Ta uvoz pomeni veliko izgubo za naše kmetijstvo. Če bi EU dovolila, da se tudi pri nas prideluje gensko spremenjena krmila, ki jih v vsakem primeru uvažamo, bi to pomenilo seveda velik plus za naše kmetijstvo. Seveda pa na drugi strani obstajajo etični pomisleki, zaradi česar se tega ne poslužujemo.

Gensko spremenjena hrana ima po mnenju mnogih velik potencial za izboljšanje človekovega življenja predvsem v poskusu rešitve problema z lakoto. Število ljudi se bo v prihodnosti še dodatno povečalo, kar pomeni tudi povečanje trenutne kmetijske proizvodnje. Drugi problem je pomanjkanje pridelovalnih površin. Genski inženiring bi omogočil vzgajanje rastlin, ki bi bile odporne na različne podnebne razmere, rastline pa bi imele večji pridelek in zmanjšale bi se izgube, ki jih povzročajo zajedalci. Posledično bi bila tudi živina odpornejša na okužbe in bolezni. Gensko spremenjena hrana ima vsekakor še eno zelo pomembno prednost in sicer manjše onesnaževanje okolja, saj rastlin odpornih na parazite ne bo potrebno več škropiti z pesticidi in drugimi kemikalijami.

EU si močno prizadeva za visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja, zato so gensko spremenjena živila in krma pod budnim očesom Evropske agencije za varnost hrane, ki v sodelovanju z znanstvenimi organi držav članic skrbi za oceno tveganja. Slednja mora pokazati, da je proizvod varen za zdravje ljudi, živali in okolje, šele nato ga je možno locirati na trg in ponuditi povpraševalcem.

Na plenarnem zasedanju v sredo 28.10.2015 je poslanka Romana Tomc podprla predlog zavrnitve o omejevanju ali prepovedi gensko spremenjenih živil in krme v določenih državah članicah, saj je mnenja da bi s tem države članice ponovno uvedle mejne kontrole in nadzor v kmetijstvu EU kar pa bi bilo v nasprotju z načeli evropske carinske unije in enotnega notranjega trga.