Zadovoljivo reševanje brezposelnosti mladih - Slovenija

Jamstvo za mlade je pristop Evropske komisije k reševanju brezposelnosti mladih. Države EU so ga odobrile aprila 2013. Skladno s tem so morale vse države članice pripraviti svoje načrte za izvajanje programa Jamstvo za mlade. Skupni stroški za uvedbo programov so ocenjeni na 21 milijard evrov. Namen jamstva je, da vsi mladi, do 25 leta starosti, v štirih mesecih po zaključku formalnega izobraževanja ali po začetku brezposelnosti prejmejo kakovostno in konkretno ponudbo za delo.

Sama še vedno spadam v starostno kategorijo 15 - 29 let, zato me preseneča spoznanje, da poznam mnogo brezposelnih, izobraženih, mladih oseb, od katerih ne poznam nikogar, ki bi dobil zaposlitev oz ponudbo za delo na podlagi Jamstva za mlade.

V izvedbenem načrtu Jamstva za mlade za leto 2015 Slovenija navaja, da bo Jamstvo za mlade instrument "s katerim bo vsaki mladi osebi v starosti od 15 - 29 let ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zakaj potem v Sloveniji še vedno razpravljamo o tem ali naj bo pripravništvo plačano ali neplačano oz voluntersko, če so za to na voljo evropska sredstva? Zakaj vlada še vedno ne podpre predloga SDS o odpravi volonterskega pripravništva v krovnem Zakonu o delovnih razmerjih?

Po tem, ko preberem izvedbeni načrt za Slovenijo ugotovim, da kljub nekaterim pozitivnim in dobro-namernim ukrepom, na kar nekaj mestih lahko preberem "svetovanje mladim", "EURES informiranje in svetovanje", "nadaljnjo karierno svetovanje", "svetovalnica" ipd. Konkretno se dejansko oprimerljiv optimizem pokaže v delu:

"Po preteku štirih mesecev brezposelnosti se brezposelni osebi ponudi dodatne ukrepe podpore v okviru APZ, ki vključujejo intenzivnejše spodbude za delodajalce (subvencije za zaposlitev, sofinanciranje pripravništva v določenih sektorjih, mentorske sheme). Po preteku dvanajst mesecev brezposelnosti (dolgotrajno brezposelni) pa se ponudi najintenzivnejše oblike spodbud, kot npr. vključitev v javna dela, svetovalnica ipd."

Žalosti me dejstvo, da bi, v primeru brezposelnosti, prišla na Zavod za zaposlovanje, kjer bi me učili kako pisati življenjepis. V dobi medmrežja najverjetneje ni problem ugotoviti kako napisati življenjepis. Žalosti me dejstvo, da naše državljane usmerjajo na možnost dela v tujini. Sam portal EURES ni neka novost, prav tako pa je navsezadnje to portal kjer se niza povpraševanje po delu. Predstavitev portala zagotovo še ne pomeni delovnega mesta. Bolj kot vse, se mi zdi zaskrbljujoče, da bi morali mladi emigrirati v tujino - to zagotovo za našo državo pomeni tudi "beg možganov". Ali nas to sploh skrbi? In končno ima delo v tujini tako prednosti kot slabosti.

Ko brskam po spletnih medijih naletim na twitt "Ste končali študij in ste brez zdravstvenega zavarovanja. Kako naprej? #jamstvozamlade." Menim, da na to vprašanje lahko odgovorijo za to pristojne institucije, ne glede na izvajanje samega projekta Jamstvo za mlade. Kam gre torej denar?V izvedbenem načrtu je mnogokrat moč zaslediti tudi "spodbujanje samozaposlovanja". Seveda je samoumevno, da ga spodbujamo. Toda kaj pravzaprav dosežemo s tem? Mnogo mladih opravlja različna dela preko s.p. Je to novodobna rešitev, s katero prikrivamo odstotek brezposelnosti oziroma spodbujamo ekonomsko odvisne? Večina samozaposlenih zapre, glede na pogoje pridobitve subvencije, svoje podjetje po dveh letih. Spodbujanje samozaposlovanja v taki meri lahko vodi v prekerno zaposlovanje. Kakšen bo rezultat tega? V Evropskem parlamentu, še posebej v Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) mrgoli razprav na temo odprave pekernega zaposlovanja, medtem ko pristojno ministrstvo v tem vidi "rešitev" za zmanjšanje odstotka brezposelnosti in ta ukrep imenuje "samozaposlovanje" oz spodbujanje "podjetništva". Prav tako se na ravni EU spodbuja samozaposlovanje, ko le to ne preseže nekaj odstotkov in ne pomeni večinske oblike zaposlovanja.

In če vključim v to razmišljanje še nadnacionalno dimenzijo; Nedavno poročilo Mednarodne organizacije dela je pokazalo, da koristi izvajanja programa Jamstvo za mlade znatno presegajo njegove stroške. Slovenija si je pri samem izvajanju programa "Jamstvo za mlade" prislužila oceno "dobro". Eurofound navaja, da so rezultati izvajanja jamstvene sheme za mlade "zadovoljivi". Kje se je torej zataknilo? Zakaj nismo odlični, zakaj nismo zgodba o uspehu - če je denar na voljo? Denar ne reši vedno vsega. Potrebna je dobra, inovativna in celostna zastavljenost projekta, ki bo sistemsko vključevala in reševala več dimenzij brezposelnosti in pa seveda upoštevala specifike države v kateri živimo.

Podobne ugotovitve so mogoče, če preberemo "Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2016 in 2017", ki ga je vlada RS sprejela 21. 1. 2016. Več kot 182 milijonov evrov bo namenjenih reševanju brezposelnosti, od tega več kot pol s strani Evropskega socialnega sklada. Zakaj spodbujamo izobraževanje, usposabljanje in ne preprostih prekvalifikacij? Zakaj je v Avstriji npr mogoče, da lahko nekdo z izobrazbo učitelja, ob ustreznih prekvalifikacijah in usposabljanjih, postane izdelovalec protez? Nam morda primanjkuje fleksibilnosti? Ponovno bo šel denar za svetovanje in podporne, razvojne programe. Človek, ki je brezposeln več let postane socialno izključen in nemotiviran. Kako ga pravzaprav motiviraš, da se udeleži programov, ki sami po sebi še ne pomenijo zaposlitev. In ponovno ukrep št 5 "samozaposlovanje". Verjetno vsakdo vseeno ne more biti podjetnik, ali pač?Evropska komisija svetuje Sloveniji, da sprejme ukrepe, ki bodo dodatno spodbujali učinkovito zaposlovanje mladih in starejših, sprejme reformo študentskega dela, izboljša doseg mladih, ki niso registrirani kot brezposelni in zagotovi boljšo dostopnost do javnih del ter izboljša neusklajenost izobraževalnega sistema in trga dela, predvsem s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Zaskrbljeni pa so tudi nad dolgoročno vzdržnostjo sprejetih ukrepov, torej po izkoristku evropskih sredstev.

Seveda je še vedno čas, da spremenimo miselnost in, ne glede na politično opcijo, sprejmemo tiste predloge, ki so dobri in gredo v prid vseh nas slovenskih državljanov.

Maja Mikanec