Zaposlovanje mladih: V Evropi dobro, v Sloveniji slabše

    Objavljeno: Četrtek, 11.01.2018    Rubrika: Zadnje novice
    Romana Tomc_stažisti_20171124_4
    V nadaljevanju objavljamo kolumno evropske poslanke Romane Tomc, ki je bila objavljena v tedniku Demokracija.

    Slovenija je za izvajanje evropskega programa Jamstvo za mlade prejela najmanj sredstev od vseh držav članic EU. Če 9,6 milijona evrov primerjamo z 68,2 milijona evrov, kolikor je prejela Irska, vidimo, kako neambiciozni smo pri črpanju evropskih sredstev. Odgovornost za to lahko pripišemo vladi Mira Cerarja oziroma pristojni ministrici Anji Kopač Mrak. Še veliko bolj zaskrbljivo od slabega črpanja evropskih sredstev pa je to, da se veliko mladih, predvsem visoko izobraženih, seli v tujino.

     
    Brezposelnost mladih je pred nekaj leti predstavljala enega izmed najbolj bolečih vprašanj EU. Danes so razmere precej boljše, kljub temu pa še vedno ne takšne, da bi bili lahko zadovoljni. Med državami članicami v stopnji brezposelnosti mladih ostajajo velike razlike: od 6,6 odstotka v Nemčiji do skoraj 45,2 odstotka v Grčiji, 41,5 odstotka v Španiji in 35,2 odstotka v Italiji.
     
    Z vsebinami, ki so povezane s socialo in z zaposlovanjem, posebej mladih, se ukvarjam že dolgo. Zato sem tudi pri svojem delu v evropskem parlamentu te teme uvrstila med svoje prednostne naloge. Kot poročevalka evropskega parlamenta sem bila tako odgovorna za pripravo implementacijskega poročila o evalvaciji Pobude za zaposlovanje mladih. Da pa ne bi vse ostalo le pri teoriji, sem v tem času omogočila delo v evropskem parlamentu številnim mladim. V naslednjih mesecih bo takih že več kot 30. Kot pripravniki so se lahko za en mesec spoznavali z delom evropskih institucij in pridobili dragocene delovne izkušnje.
     
    V sedmih letih za zaposlovanje mladih 7,6 milijarde evropskih sredstev
     
    Pobuda za zaposlovanje mladih je pravzaprav finančni sklad, iz katerega lahko črpajo sredstva posamezne regije, ki se soočajo z visoko brezposelnostjo med mladimi. Slovenija je v tem primeru razdeljena na dve regiji, vzhodno in zahodno. Sprva je bilo v skladu 6 milijard evrov, lani pa je evropski parlament sprejel odločitev o povišanju sredstev za dodatnih 1,6 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje od 2012−2020 tako znaša kar 7,6 milijarde evrov. Da gre za res veliko denarja, pove dejstvo, da je to skoraj toliko, kot znaša slovenski letni proračun.
     
    Od Pobude za zaposlovanje mladih moramo ločiti Jamstvo za mlade. To pa  je zaveza vseh držav članic, da mladim do 25. leta (ponekod do 29. leta) starosti zagotovijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljevanje šolanja, vajeniško mesto, pripravništvo oz. delovno prakso, in sicer v štirih mesecih od dne, ko postanejo brezposelni ali ko končajo formalno izobraževanje.
    Lahko bi rekli, da je Jamstvo za mlade program, ki ga finančno podpira oziroma omogoča Pobuda za zaposlovanje mladih.
     
    Države članice izvajajo zavezo, ki je bila dana z Jamstvom za mlade z različnimi ukrepi in programi. Same morajo odločiti, kateri so tisti, ki so najustreznejši za njihov trg dela. V obdobju 2013–2015 so države sprejele skupno kar 132 ukrepov. Od januarja 2014 je bilo v programe jamstva za mlade vključenih 16 milijonov mladih, 10 milijonov mladih je sprejelo določeno obliko ponudbe, najpogosteje je bila to zaposlitev.
     
    Očitki Evropskega računskega sodišča: neinventivnost pri izvajanju ukrepov
     
    Evropa se je izvila iz gospodarske krize in posledično se brezposelnost mladih zmanjšuje. Gospodarska rast je glavni generator zaposlovanja, vendar so k temu prav gotovo pripomogla tudi sredstva, ki jih je za to namenila EU. Kljub ugodnim rezultatom je izvajanje Pobude za zaposlovanje mladih oziroma črpanje sredstev v posameznih državah deležno resnih kritik. Eden največjih očitkov leti na stroškovno neučinkovitost. Evropsko računsko sodišče tudi opozarja, da so se v nekaterih državah sredstva »izgubila« oziroma ni bilo mogoče ugotoviti, za katere namene so se porabila. Ne glede na to raziskava Eurofounda navaja, naj bi koristi izvajanja Jamstva za mlade odtehtale stroške. Skupni stroški uvedbe shem znašajo 50 milijard evrov letno oziroma 0,39 odstotka BDP, medtem ko bi bila cena za neukrepanje veliko večja, in sicer 153 milijard evrov na leto (1,21 odstotka BDP). Računsko sodišče poleg neučinkovite porabe denarja državam očita tudi neinventivnost pri izvajanju ukrepov in odsotnost izvedbe predhodnih raziskav trga dela, ki bi ukrepe prilagodile stanju in individualnim potrebam vsake države članice. Mnogokrat naj bi države članice evropska sredstva uporabljala kot nadomestilo za že obstoječe ukrepe.
     
    Glede stroškovne učinkovitosti je treba dodati, da odgovornost držav članic še vedno ostaja – to je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela.

    Kako uspešna je Slovenija? Skromno, zelo skromno

    Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v svojem zapisu na družbenih omrežjih ocenila, da smo  lahko  »ponosni, da smo v Slovenijo pripeljali kar 9,2 milijonov evrov za izvajanje programa Jamstvo za mlade, ki bistveno znižuje brezposelnost med mladimi«. To samohvalo  je treba presojati v kontekstu, da je Slovenija za izvajanje tega programa prejela najmanj sredstev od vseh držav članic EU. Če Slovenijo primerjamo npr. z Irsko, ki spada med manjše države članice in ki je za izvajanje sheme prejela kar 68,2 milijona evrov, lahko ugotovimo, da smo za reševanje brezposelnosti mladih prejeli zares malo. Ob tem je na mestu tudi kritika Računskega sodišča RS o pomanjkanju idej, s katerimi programi je mogoče doseči najboljše rezultate, saj je pristojno ministrstvo prek zavoda za zaposlovanje vsa prejeta sredstva namenila za izvajanje enega samega programa. Čeprav naj bi jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih v Sloveniji pripomogla k zniževanju brezposelnosti, je trajnost na novo sklenjenih zaposlitev zelo težko meriti, saj doslej ni bilo ustrezne pravne podlage za spremljanje učinkovitosti. Z nedavno spremembo zakona naj bi bilo v prihodnje drugače. Upajmo, da bo res! Kajti na podlagi dosedanjih aktivnosti v resnici ne vemo, kako uspešna je bila Slovenija pri ustvarjanju novih delovnih mest.
    Ob sprejemanju mojega poročila o evalvaciji Pobude za zaposlovanje mladih sem v razpravi opozorila, da so rezultati izvajanja programa po državah članicah precej različni in da jih je ponekod zelo težko spremljati. To je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Učinkovitost bi seveda lahko bila boljša, vendar pa je kljub temu nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi, zato ga je z določenimi popravki in prilagoditvami smiselno nadaljevati. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim državam zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska.

    Ne beg, kroženje možganov
     
    Naj ob vseh prizadevanjih EU vlaga za zmanjšanje brezposelnosti in ohranjanje temeljnih svoboščin, kamor spada tudi prost pretok ljudi, opozorim na še eno skrb, ki se je v zvezi s tem vse bolj kaže v nekaterih državah članicah.
     
    EU z različnimi programi in bogatimi spodbudami podpira zaposlovanje mladih znotraj unije, saj želi, da njeni državljani izkoristijo eno od temeljnih svoboščin EU – prost pretok delovne sile. Ob vseh pozitivnih učinkih prostega pretoka se vse bolj kažejo tudi »negativni stranski« učinki. Mnogo držav članic se namreč sooča z »begom možganov«. Tega seveda ni mogoče ustaviti, s pametnim pristopom in politiko pa je mogoče izkoristiti znanje in izkušnje, ki jih pridobijo mladi, ki so odšli iz matične države, tako da imajo od tega vsi koristi. Treba je ohraniti stike in mlade intelektualce spodbujati k vrnitvi oziroma ohranjanju stikov z domovino. Tako bomo namesto bega možganov lahko govorili o »kroženju možganov«.
     
    Evropska unija je za Slovenijo neizkoriščena priložnost
     
    Evropska unija ponuja ogromno možnosti in zelo veliko denarja, ki ga lahko države članice izkoristijo za uresničevanje svojih ciljev. Nekateri so pri tem zelo spretni, žal pa Slovenije ni med njimi. Tudi črpanje sredstev Pobude za zaposlovanje mladih je eden od primerov, ko priložnosti nismo izkoristili ne glede na to, koliko samohvale si namenja ministrstvo.
    Naš največji problem ni le neučinkovito črpanje evropskih sredstev, ampak to, da ne znamo izkoristiti potenciala svojih državljanov in naravnih danosti naše države. Še je čas, da obrnemo stvari na bolje – zate, za vas in za vse nas. 
    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let