Berlinski zid v Sloveniji še vedno stoji

    Objavljeno: Sreda, 12.11.2014    Rubrika: Sporočila za javnost
    berlinski-zid-2014
    Pred 25 leti je padec Berlinskega zidu simboliziral padec komunističnega sistema v vzhodni in srednji Evropi in zmago demokracije, socialno-tržnega gospodarstva, pravne države in človekovega dostojanstva. Mnogi so tedaj zaneseno govorili o triumfu zahodne demokracije in celo o koncu zgodovine, ki jo je zaznamovala hladna vojna.

    Četrt stoletja kasneje spoznavamo, da skrajno leve (neokomunistične) in skrajno desne politične sile v Evropi ponovno krčijo demokratični politični prostor, Evropa izgublja globalno konkurenčnost in vpliv v soseščini, kjer na primer na Vzhodu, ponovno uveljavljajo ideologije in prakse iz časov sovjetskega režima.

    V Sloveniji so razmere 25 let kasneje še bolj zaskrbljujoče kot drugje v Evropi. Vse več je politične nestabilnosti in nestrpnosti, državo so pripeljali na rob bankrota, posledice slabega ali kriminalnega vodenje bank redno pokrivamo davkoplačevalci, sodni sistem je neučinkovit, politično odvisen in izvor številnih kršitev temeljnih človekovih pravci in svoboščin. 25 let kasneje v Sloveniji preganjajo ljudi, ki so najbolj zaslužni, da imamo svojo državo.

    “Danes najpomembnejša mesta v Sloveniji zasedajo ljudje, ki niso ničesar prispevali k osamosvajanju ali so mu celo nasprotovali!« je dejal vodja slovenske delegacije v ELS, dr. Milan Zver. “Osamosvojitelje pa”, je dodal, “brez konkretnih dokazov obsojajo in zapirajo, kot so to storili z Janezom Janšo”.

    Patricija Šulin je ob 25. obletnici padca berlinskega zidu dejala: “Četudi je Evropa leta 1989 s padcem berlinskega zidu naredila pomemben korak naprej k združitvi zahodne in vzhodne Nemčije in s tem simbolično pokopala komunizem, usmerila Evropo na pot enotnosti in demokracije, vseh pričakovanj nismo dosegli. Predvsem v Sloveniji se zdi, da Berlinski zid še vedno stoji!”

    Romana Tomc je k temu dodala: “Vse premalo se zavedamo, da kako krhka je demokracija v večini bivših komunističnih državah in še posebej v Sloveniji. Če bi sprejeli temeljite strukturne reforme in posvetili več pozornosti dvigu politične kulture bi bila tudi naša Slovenija po 25 letih bolj imuna na vse pretrese, ki jih doživlja. Slovenci moramo strniti vse sile, da prihajajočim generacijam zagotovimo demokratično prihodnost!”
    « Nazaj na seznam

    451000000
    Število prebivalcev v EU (2023)

    2763000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2023)

    12960000
    Število brezposelnih v EU (27 2023)

    13 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2021)

    75% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2022)

    21% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2022)