Romana Tomc: "Nizke obrestne mere so past za pokojninske sklade"
Evropski poslanci so na novembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali tudi o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2015. Letošnje poročilo se, za razliko od lanskega, ki je bilo bolj politične narave, osredotoča na dejansko delovanje ECB in na oceno njenih ukrepov na področju monetarne politike.
Romana Tomc je v svojem govoru poudarila: „
Politika nizkih obrestnih mer, ki jo je vodila ECB, je dala določene rezultate. Sprostitev dodatnega denarja za rast gospodarstva je bila dobra odločitev. Vendar nadaljnje vztrajanje na nizkih obrestnih merah ne bi bilo dobro. Nenazadnje predstavlja tudi veliko nevarnost za pokojninske sklade, za katere obresti pomenijo sredstvo za ohranjanje in večanje premoženja.”
Kljub temu, da tako Evropska centralna banka kot tudi Evropska komisija stalno opozarjata države članice, da so za rast gospodarstva in za izhod iz krize nujno potrebne strukturne reforme, teh opozoril vse države ne jemljejo resno. „
Zdi se, da je ravno tiste države, ki že v preteklosti niso naredile potrebnih reform, gospodarska rast uspavala. To je zelo nevarno, saj bodo naslednje krize, če in ki bodo prav gotovo prišle, pričakale še manj pripravljene kot doslej. Slovenija je prav gotovo eden izmed takšnih primerov, to lahko vidimo iz poročil Evropskega semestra”, je povedala Romana Tomc.
V Sloveniji so se v preteklosti v bančnem sektorju dogajale razne goljufije, na katere sedaj opozarjajo številni strokovnjaki, kot tudi politiki, ki si želijo, da bi krivci za razne špekulacije odgovarjali pred sodišči. S tem bi tudi vladajoča politika lahko dala jasen signal, da taka dejanja obsoja. Žal pa na tem področju kljub vsem parlamentarnim preiskavam ostajamo le na poskusih opozicije, da se stvar razreši.
Romana Tomc je v zaključku govora povedala: „
Trdnost evropskega monetarnega sistema je odvisna tudi od trdnosti vsakega posameznega, še tako majhnega nacionalnega sistema. Težave v bankah, s katerimi so se spopadale države, niso bile le posledice krize, ampak predvsem nevestnega, pogosto tudi namerno škodljivega ravnanja posameznikov ali nekaterih zainteresiranih skupin. ECB bi morala v okviru svojih pristojnosti spodbujati ugotavljanje odgovornosti. Glede na odzive v povezavi s sanacijo slovenskega bančnega sistema je ECB, žal, ravnala preveč zadržano.”