Romana Tomc: Avstrijsko indeksiranje otroških dodatkov je za evropske državljane nesprejemljivo, saj gre za kršitev pravnega reda EU

    Objavljeno: Sobota, 26.01.2019    Rubrika: Stališča evropske poslanke
    romana_1.
    KAJ POMENI INDEKSACIJA OTROŠKIH DODATKOV?
    Indeksacija otroških dodatkov, na način kot jo uvaja Avstrija pomeni, da so po novem zaposleni, ki opravljajo delo v Avstriji, upravičeni do indeksirane višine otroškega dodatka, ki je sicer skladen z življenjskimi stroški države v kateri živi otrok zaposlenega. Slovenski delavci migranti, ki se na delo vozijo v Avstrijo, so od 1. Januarja 2019 upravičeni do nižjega otroškega dodatka kot ga Avstrija izplačuje otrokom, ki bivajo v Avstriji.

    ZA KOGA ZAKONODAJA VELJA?
    Avstrijska zakonodaja se nanaša na otroke staršev, ki so sicer zaposleni v Avstriji, medtem ko otroci bivajo v drugi državi članici EU. 

    ZAKAJ JE PREDLOG SPOREN?
    Avstrija s to potezo deli otroke državljanov EU na prvo in drugorazredne. Diskriminacija na podlagi državljanstva je v Uniji enotnega trga in štirih temeljnih svoboščin povsem nesprejemljiva. Vsi, tudi Slovenci zaposleni v Avstriji, v avstrijski socialni sistem prispevajo enako, zato bi morali biti tudi pri prejemkih obravnavani enako. Če Avstrija uvaja indeksiranje otroških dodatkov in s tem izplačuje nižje otroške dodatke slovenskim družinam, potem bi morali Slovenci, ki delajo v Avstriji, plačevati tudi manj davkov in prispevkov. Pri sporni zakonodaji gre torej za kršitev enotnega trga EU in za kršitev pravic, ki jih imajo evropski državljani kot delavci migranti. Indeksacija otroških dodatkov je, po načelu subsidiarnosti, v pristojnosti Avstrije, vendar pa socialno zakonodajo za EU ravni ureja EU kadar gre za dnevne migrante, napotene ali poslane delavce. Zakonodajo iz tega področja urejata direktiva o koordinaciji socialnih sistemov EU in direktiva o napotenih delavcih. 

    KAKO SE JE EVROPSKA POSLANKA ROMANA TOMC ODZVALA NA RAVNI EU?
    Pred letom dni je evropska poslanka Romana Tomc na Evropsko komisijo naslovila pismo, s katerim je opozorila na nedopustno potezo Avstrije. Komisarka je odgovorila, da veljavna direktiva o koordinaciji sistemov socialne varnosti določa skupna pravila za izplačilo družinskih prejemkov delavcem, zaposlenim v drugi državi članici. Po veljavnih pravilih so mobilni delavci upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci, ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka. Po mnenju Komisije ta pravila temeljijo na načelih enotnega trga, iz katerega izhaja, da se morajo za enake vplačane prispevke iz dela, pridobiti in uporabljati enaki prejemki. Komisija je podala jasno sporočilo, in sicer, da Pogodba prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. 

    KAKŠEN JE BIL ODZIV EVROPSKEGA PARLAMENTA?
    V Evropskem parlamentu je glede problematike otroških dodatkov tekla glasna razprava. V mesecu decembru so avstrijski poslanci želeli skozi stranska vrata dodeliti legitimnost avstrijskim ukrepom, v procesu prenove obstoječe direktive o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Predlog amandmaja, s katerim bi to naredili, ni bil sprejet. V mesecu januarju 2019 pa so evropski poslanci iz vrst različnih političnih skupin vložili pisno zahtevo na  Evropsko komisijo, s katero  apelirajo na vložitev točke o indeksiranju otroških dodatkov v Avstriji, na dnevni red plenarnega zasedanja. 

    KAJ SLEDI PO URADNEM OPOMINU EVROPSKE KOMISIJE AVSTRIJI?
    Uradni opomin pomeni, da je Evropska komisija dala možnost Avstriji, da se na zakonodajo ustrezno odzove. Evropska komisija lahko na državo članico naslovi opomin dvakrat. V kolikor se Avstrija ne bo odzvala ali pa obrazloženo mnenje ne bo ustrezno, se lahko EK odloči za sprožitev tožbe pred Sodiščem EU. 
    « Nazaj na seznam

    451000000
    Število prebivalcev v EU (2023)

    2763000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2023)

    12960000
    Število brezposelnih v EU (27 2023)

    13 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2021)

    75% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2022)

    21% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2022)