Stališče evropske poslanke Romane Tomc glede ukinitve premikanja ure
Objavljeno: Ponedeljek, 25.03.2019 Rubrika: Stališča evropske poslanke
Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je danes potekala razprava o novi direktivi Evropske komisije, ki predlaga ukinitev premikanja ure dvakrat letno. Poslanci bomo o predlogu glasovali jutri.
Preko 4,6 milijona ljudi se je opredelilo v javnem posvetovanju glede opustitve premikanja ure dvakrat letno, ki ga je Evropska komisija izvedla lani poleti. Kar 84% je idejo podprlo, kar je dober pokazatelj, da so Evropska unija in njeni prebivalci na ukinitev pripravljeni in da se strinjajo z Evropsko komisijo, ki meni, da je zakonodaja iz leta 1980, ki ureditev poletnega časa ureja še danes, zastarela. Premik ure je bil pred desetletji uveden z namenom prilagoditve dnevni svetlobi, predvsem za prihranek pri energiji. Vendar pa so raziskave pokazale, da prihranek ni tolikšen, kot je bilo pričakovano in da prevladujejo predvsem negativne posledice – tudi na zdravje ljudi. Sistem premikanja ure se torej vse bolj postavlja pod vprašaj, o njegovi smotrnosti se namreč sprašujejo tako državljani Evropske unije, kot tudi evropske institucije.
Zato Komisija predlaga, da se premikanje ure na zimski oz. poletni čas v Uniji opusti. Države članice se lahko, v skladu s predlogom Komisije in v skladu z načelom subsidiarnosti, same odločijo, kateri standardni čas bodo uporabljale, zlasti glede tega, ali bodo za svoj stalni standardni čas uporabljale poletni čas ali svoj trenutni standardni čas.
S predlogom Evropske komisije o ukinitvi premikanja ure se strinjam tudi sama. Vendar pa je potrebno biti pri tem previden, predvsem je pomembno zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga, ter preprečiti motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti, delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višje stroške čezmejne trgovine in tako dalje. Vse to so vprašanja, ki močno vplivajo na pravilno delovanje trga, poslovno dejavnost in seveda življenje državljanov.
Da se izogne vsem negativnih posledicam in da se omogoči nadaljnje usklajevanje, bi morale države članice Komisijo do 1. aprila 2020 obvestiti o svoji nameri, kateri čas bi uporabljale. Na podlagi te odločitve bo morala Komisija oceniti vpliv predvidenih sprememb na delovanje notranjega trga in opraviti strokovno analizo, pri tem pa upoštevati naravne, zdravstvene in socialne vidike ter geografske razlike med državami članicami. Do dokončne ukinitve bi, po predlogu Evropskega parlamenta, prišlo v letu 2021.
Jutrišnje glasovanje o direktivi bo torej le eden od korakov na poti popolne ukinitve premikanja. Na podlagi odločitve se bodo države morale odločiti, kateri čas bodo prevzele. Seveda pa je pomembno, da se države članice med seboj uskladijo in s tem preprečijo več različnih časovnih pasov in s tem razdrobljenosti znotraj EU. Tudi nad tem bo morala bdeti Evropska komisija.
Preko 4,6 milijona ljudi se je opredelilo v javnem posvetovanju glede opustitve premikanja ure dvakrat letno, ki ga je Evropska komisija izvedla lani poleti. Kar 84% je idejo podprlo, kar je dober pokazatelj, da so Evropska unija in njeni prebivalci na ukinitev pripravljeni in da se strinjajo z Evropsko komisijo, ki meni, da je zakonodaja iz leta 1980, ki ureditev poletnega časa ureja še danes, zastarela. Premik ure je bil pred desetletji uveden z namenom prilagoditve dnevni svetlobi, predvsem za prihranek pri energiji. Vendar pa so raziskave pokazale, da prihranek ni tolikšen, kot je bilo pričakovano in da prevladujejo predvsem negativne posledice – tudi na zdravje ljudi. Sistem premikanja ure se torej vse bolj postavlja pod vprašaj, o njegovi smotrnosti se namreč sprašujejo tako državljani Evropske unije, kot tudi evropske institucije.
Zato Komisija predlaga, da se premikanje ure na zimski oz. poletni čas v Uniji opusti. Države članice se lahko, v skladu s predlogom Komisije in v skladu z načelom subsidiarnosti, same odločijo, kateri standardni čas bodo uporabljale, zlasti glede tega, ali bodo za svoj stalni standardni čas uporabljale poletni čas ali svoj trenutni standardni čas.
S predlogom Evropske komisije o ukinitvi premikanja ure se strinjam tudi sama. Vendar pa je potrebno biti pri tem previden, predvsem je pomembno zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga, ter preprečiti motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti, delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višje stroške čezmejne trgovine in tako dalje. Vse to so vprašanja, ki močno vplivajo na pravilno delovanje trga, poslovno dejavnost in seveda življenje državljanov.
Da se izogne vsem negativnih posledicam in da se omogoči nadaljnje usklajevanje, bi morale države članice Komisijo do 1. aprila 2020 obvestiti o svoji nameri, kateri čas bi uporabljale. Na podlagi te odločitve bo morala Komisija oceniti vpliv predvidenih sprememb na delovanje notranjega trga in opraviti strokovno analizo, pri tem pa upoštevati naravne, zdravstvene in socialne vidike ter geografske razlike med državami članicami. Do dokončne ukinitve bi, po predlogu Evropskega parlamenta, prišlo v letu 2021.
Jutrišnje glasovanje o direktivi bo torej le eden od korakov na poti popolne ukinitve premikanja. Na podlagi odločitve se bodo države morale odločiti, kateri čas bodo prevzele. Seveda pa je pomembno, da se države članice med seboj uskladijo in s tem preprečijo več različnih časovnih pasov in s tem razdrobljenosti znotraj EU. Tudi nad tem bo morala bdeti Evropska komisija.
451000000
Število prebivalcev v EU (2023)
2763000
Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2023)
12960000
Število brezposelnih v EU (27 2023)
13 %
Razlika v plačilu med spoloma (2021)
75% %
Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2022)
