​Samo s servilnimi mediji, ki mirno sprejemajo diktatorske izjave, lahko nekdo vzpostavi absolutno oblast

    Objavljeno: Torek, 14.06.2022    Rubrika: Zadnje novice
    287076207_435409735076153_8884987022055502034_n
    V nadaljevanju objavljamo intervju z evropsko poslanko Romano Tomc, ki je bil 10. junija objavljen v Tedniku Demokracija. 

    ***

    Gospod Janša je ob primopredaji poslov g. Golobu izpostavil: "Za nami je mandat epidemije, mandat okrevanja po epidemiji in mandat vodenja sveta EU. Za nadaljnji razvoj Slovenije je bilo izpogajanih veliko sredstev, javne finance so v dobrem stanju." Bo nova, Golobova vlada, lahko dosegla uspešnost Janševe?
     
    Menim, da se nam bo po vladi Janeza Janše še močno kolcalo. Nekateri nakup mačka v žaklju že obžalujejo, a s tem bodo in bomo morali živeti.
     
    Prepogosto so v volilni kampanji kot tudi zdaj levičarji v svoji retoriki uporabljali trditev, da je potrebno našo državo normalizirati. Kar se v duhu številnih dosežkov odhajajoče vlade sliši domala absurdno, saj je Slovenija normalna država. Najbrž pa bi bilo dobro normalizirati razmišljanje tistih, ki so še vedno prepričani, da so samo eni poklicani za vodenje te države? 
     
    Strinjam se, da bo treba narediti še marsikaj, da bomo Slovenijo postavili ob bok razvitim demokracijam. V zadnjih dveh letih je bilo narejenih veliko pomembnih korakov, ki omogočajo razvoj posameznika in družbe v najširšem smislu. 
     
    Ne želim si, da bi vsi razmišljali enako, a neki osnovni standardi, po katerih se lahko primerjamo med državami, obstajajo. Že samo dejstvo, da si nekateri jemljejo ekskluzivno pravico odločati o tem, kaj je normalno in kaj ne, je nesprejemljivo. 
     
    Precej očitno je, da nekateri normalnost razumejo kot stanje, v katerem imajo popolno oblast, ki jim omogoča ohranjanje in regeneracijo monopolov, od katerih živijo že desetletja. Sprememba oblasti je zanje pogubna in jo dojemajo kot stanje nenormalnosti. 
     
    Kakšen je ta trenutek ugled Slovenije v EU in zakaj je temu tako? Lahko napoveste, ali se bo z novo vlado ta ugled poslabšal? Če ja, zakaj? In kaj utegne to povzročiti v mednarodni politiki? 
     
    Lahko bi rekli, da v političnem smislu v EU in v svetu končno spet vedo, da Slovenija obstaja. Minili so časi, ko so slovenski premierji padali na izpitih v Evropskem parlamentu. Zunanja politika v zadnjih dveh letih je bila modra in intenzivna, nastopi predsednika vlade Janeza Janše so odmevali. Nismo bili le opazovalci, ampak smo postali aktivni in pogumni. Za obisk Janeza Janše v Ukrajini vedo vsi, ki v EU politiki kaj pomenijo, prav tako za njegovo konstruktivno vlogo, ko je bilo potrebno zgladiti nesoglasja med članicami EU. Ko je tekla beseda o ekonomskih posledicah epidemije, smo bili postavljeni za zgled.  
     
    Včasih me kdo od kolegov preseneti s poznavanjem razmer v Sloveniji, večinoma pa ne vedo veliko. To lahko razumem, saj se vsak najprej ukvarja s svojimi težavami, ki jih v teh časih ni malo. Zagotovo je predsedovanje to znanje malce izboljšalo, vendar še vedno veliko stvari ne razumejo. Bili so na primer šokirani, ko so izvedeli, da je generalni tožilec Šketa obiskal Rusijo ravno v času, ko so sodili Navalnemu in smo ta proces tudi v Evropskem parlamentu ostro obsodili.
     
    To, skupaj z izjavami, ki smo jih slišali od vodilnih politikov sedanje koalicije vzbuja skrb, da se bo slovenska zunanja politika obrnila v prorusko smer. Vsak nov dan prinese novo potrditev, da je temu res tako. Čeprav v svojih izjavah skušajo to zanikati in prikriti, jih dejanja postavljajo na laž. Poteze, kot je imenovanje sekretarja za nacionalno varnost, ki je bil celo veleposlanik v Rusiji in ga bremeni afera vohunjenja za Rusijo, so opažene tudi v EU. 
     
    Na svojem TW-profilu ste zapisali: »Milan Zver je korektno analiziral izide volitev. Napad Ljudmile Novak na Janeza Janšo, ki je bil na ravni levice, je bil vsebinsko zgrešen in politično neprimeren. V EPP Group je vzbudil veliko začudenja. Zamerljivost ni odlika dobrega politika, še manj krščanskega demokrata.« Zakaj je bilo njeno komentiranje vsebinsko zgrešeno in politično neprimerno?
     
    V trenutku, ko je potekalo omenjeno srečanje skupine, sem bila na poti. Milana Zvera sem prosila, če lahko on poda kratko poročilo o rezultatu volitev v Sloveniji, kar je v navadi vsakokrat, ko v kateri od držav potekajo volitve. Zakaj se je kolegica Ljudmila čutila dolžno dopolniti njegovo poročilo, težko komentiram. Bila pa sem bila izjemno presenečena, da se je spustila na tako oseben nivo in Janeza Janšo obtožila celo čistke na javni RTV. Se vam zdi takšna obtožba resnična in vsebinsko na mestu? Poleg tega je v političnem prostoru res nenavadno, da člani koalicije kritizirajo lastno vlado.
     
    Čemu pripisujete ta njen odziv? In kakšne so njegove posledice v krogih EU-institucij in kolegov?
     
    Najbrž je v ozadju osebna zamera. Žal mi je, da je tako, saj levica to z veseljem izkorišča. Zamere na desnici zagotovo niso niti približno tako hude, kot jih imajo na levici, a jih znajo dobro prikrivati, saj so se dve leti nazaj v javnosti obmetavali z žaljivkami, danes se pred kamero smehljajo. Zato bi bilo dobro, da se tudi na desnici dokončno razrešijo. Nova Slovenija ni ne SDS-ov satelit, kar nam potikajo tisti, ki hočejo zanetiti razdor, niti podaljšek ali karkoli od tega. Upam da lahko rečem, da smo partnerji, ki delimo podobne vrednote in poglede na razvoj Slovenije in da bomo to še dolgo. 
     
    Zunanje ministrstvo prevzema Tanja Fajon, ki s svojimi dejanji (poklon in položitev venca povojnim komunističnim hudodelcem) javno kaže, kakšne so njene temeljne evropske vrednote … Nekateri tuji mediji so se na to že kritično odzvali. Kakšno zunanjo ministrico je v sled njenih vrednot pričakovati? In kakšen odziv tujih politikov? Je v nedrjih EU poveličevanje totalitarizma in povojnih pobojev sploh sprejemljivo?
     
    Večkrat smo že videli, da na levi nimajo nobenih težav govoriti eno, delati pa nekaj povsem drugega. Na papirju in z besedami se zavzemajo za sodelovanje, v dejanjih so izključevalni. Kar počnejo sami, očitajo drugim. Tanja Fajon zna lepo obračati besede, vendar so govori v Bruslju nekaj povsem drugega kot konkretne odločitve, ki imajo posledice in je zanje treba imeti pogum ter prevzeti odgovornost. Dosedanja vlada je to znala in zmogla. Upam, da nas zunanja politika nove vlade ne odpelje v odvisnost od Moskve, pa tudi ne v naročje Macrona. Tudi ponovno odpiranje napetosti z našimi sosedami ni niti najmanj potrebno. Ni skrivnost, da so bili hrvaški mediji ob imenovanju nove vlade zelo pozorni in tudi kritični. 
     
    G. Golob je sestavil vlado, volilci so vplivali na oblikovanje državnega zbora, te dni se dogajajo kadrovske menjave. Izbor ministrov, poslancev, sekretarjev je vse prej kot strokoven. Se vam ob porazu na volitvah in ob tem dogajanju kdaj zdi, kot bi – simbolično rečeno – morali zdaj svinjam metati bisere? V smislu, da nasledniki Janševe vlade ne bodo znali ali hoteli ustrezno ravnati z njenimi dosežki?
     
    Prve poteze Golobove vlade kažejo na to, da bo zavladala diktatura. Predsednik vlade bo imel prvo in zadnjo besedo, lahko bo upošteval predloge ministrov, lahko tudi ne. O demokratičnem procesu odločanja ni ne duha ne sluha. 
     
    Kadrovski cunami, ki so ga sprožili prvi dan po prevzemu oblasti, je zastrašujoč. Normalno je, da vlade zamenjajo npr. direktorja Sove in nekatere ključne ljudi, zakaj je potrebno prvi dan zamenjati direktorja Slovenske turistične agencije, pa ni jasno. Ukazati pripravo seznamov vseh zaposlitev, prerazporeditev in napredovanj v celotnem javnem sektorju je napoved najbolj grobe čistke, kar si jih je kadarkoli privoščila katerakoli vlada. Seveda je to nedopustno z vidika vseh delovnopravnih predpisov in zagotovo to tudi vedo. Prav zato so takšne poteze, o katerih mediji molčijo, še toliko bolj grozljive. Sporočajo nam da vedo da s tem kršijo predpise, vendar jim je vseeno. Imajo oblast in imajo moč. 
     
    Sicer pa se bo to, kar je naredila vlada Janeza Janše v zadnjih dveh letih, poznalo še nekaj časa. Gospodarstvo je med krizo preživelo tudi s pomočjo vladnih ukrepov, kar se odraža v večjih vplačilih v proračun. Ohranili smo zaposlitve in socialno varnost ljudi. Izpogajali rekordno višino evropskih sredstev, investicijski projekti se izvajajo po celotni Sloveniji. Stekla je dolgotrajna oskrba, čeprav so naredili vse, da bi to preprečili. Prav tako se bodo dolgoročno poznali pozitivni učinki pokojninskih sprememb.
     
    Nekaterih ukrepov enostavno ni mogoče izničiti in to je dobro. Verjamem pa, da bodo skušali doseči spremembe, prerazporediti sredstva, predvsem pa nastaviti kadre, ki bodo izvajali in podpirali njihovo politiko. Bomo pa seveda ves čas poslušali, da gre za stroko. 
     
    Ocenjujete, da so obljube, ki so jih dali zmagovalci na volitvah, izvršljive? Katere da in katere ne ter zakaj ne?
     
    Obljube Golobove vlade so predvsem populistične. Obljubljali so tisto, kar so ljudje želeli slišati. Nekateri volivci so že nekajkrat nasedli tem istim obljubam in se niso vprašali, če so sploh uresničljive. To smo lahko videli tudi pred temi volitvami, ko so medijske agencije Goloba predstavljale kot najboljšo izbiro. In če to dovolj dolgo ponavljaš, bodo ljudje to tudi kupili.  
     
    Mediji so ob obilni podpori nevladnih organizacij najbolj zaslužni za izvolitev Golobove vlade. Nekaj 10 kolesarskim aktivistom so namenjali več medijskega prostora, kot pomembnim protikriznim ukrepom, še več, vladala je popolna blokada poročanj o odličnih dosežkih Janševe vlade. Ti kolesarski aktivisti so imeli izdelane preference v politiki in nekateri so danes že na svojih položajih.
     
    V predvolilni bitki smo od novinarjev slišali celo to, da so programi strank nepomembni. Seveda, saj Golob ni imel programa. Če ne bi imeli te močne medijske podpore, bi bilo vse drugače. 
     
    Osrednji oz. večina slovenskih medijev Golobovim kar je iz rok. Kam to pelje?
     
    Mediji so soodgovorni za vse kar se dogaja. Servilni mediji so nujni za to, da lahko nekdo vzpostavi absolutno oblast in vodijo v diktaturo. Brez kritične distance hvalijo vladajoče. Novinarji se ponižujejo s tem, da predstavnikom vlade, ki dajejo nelogične, neuresničljive, celo lažnive izjave, ne zastavljajo dodatnih vprašanj, temveč le pokimajo in ugasnejo mikrofone. Mirno, celo z odobravanjem, so sprejeli Golobovo izjavo, da bo njegova beseda na vladi prva in zadnja. To je izjava diktatorja. Spiski za odstrel so spiski, ki se delajo v diktatorskih režimih.
     
    Mediji so obsedeni z Janezom Janšo, prej kot predsednikom vlade, zdaj opozicije, očitno jim prinaša največ klikov. S širjenjem laži pa ustvarjajo načrten razkol. Škode pa ne delajo le Janši in Slovenski demokratski stranki, temveč celotni desni opciji, na koncu pa predvsem Sloveniji. 
     
    Kako bo nova vlada ustavila beg možganov v tujino, kar je zapisala v koalicijski pogodbi?  Janševa vlada je z novim zakonom o dohodnini naredila prvi korak k razbremenitvi plač, a nova je napovedala spremembo tega zakona. Spreminja tudi druge zadeve. Najbrž škoda ne bo majhna, mar ne?
     
    Nova vlada zagotovo ne bo ustavila bega možganov v tujino, glede na to, kar vemo, ga bo kvečjemu spodbudila. Z napovedmi na področju davkov odvračajo mlade od tega, da bi načrtovali svojo kariero v Sloveniji. Zakaj le, saj v tujini lahko za enako delo zaslužijo več. Neustrezna davčna politika pomeni manj investicij, podjetniki se obnašajo pragmatično. Kdo bi le hotel investirati v Sloveniji, če lahko več dobička ustvari drugje. 
     
    Z ukrepi, ki ji predvideva nova vlada, kot je na primer prepoved popoldanskega dela zdravnikov, bo škoda še večja, beg možganov v tujino nas spravlja v začaran krog, ki ga lahko že opazujemo v drugih državah. Poglejmo kaj se dogaja recimo v Romuniji. Edini cilj mladih  je, da se izselijo drugam v EU. Si želimo, da se v Sloveniji zgodi enako? Z ukrepi, ki jih načrtuje Golobova vlada smo na dobri poti k temu.  
     
    Kaj pa druga področja? Pravosodje, zdravstvo, kultura?
     
    Seveda, povsod so potrebni premiki. Najprej pa bi morali urediti medijsko krajino. Če bi mediji opravljali svojo vlogo, kritično gledali pod prste vsakokratni oblasti, poročali pošteno in čim bolj objektivno, potem bi razkrili nepravilnosti tudi v vseh teh sistemih. S tem bi dosegli, da se sistemi očistijo korupcije in nepotizma. Poglejte primer poročanja v primeru Masleša. Če bi ljudje vedeli, kaj se dogaja, bi se končalo drugače. Najpomembnejše stvari so ponavadi tiste, o katerih naši vodilni mediji , ki se proglašajo za najbolj neodvisne, ne poročajo in jih skrivajo. Tako so skrili tudi vse Golobove nepravilnosti.     
     
    V Dz so se že začele kresati iskre, predsednica DZ in podpredsednica Svobode Urška KZ je ubrala agresiven nastop, vzvišeno in nekoliko grozilno retoriko, celo do svojih. Je to le njen performans, gre za nerazumevanje funkcije, ki jo zaseda, ali za nepoznavanje, značaj, morebiti celo za osebnostno motnjo?!
     
    Ti nastopi so res nekaj posebnega. Slovenci zelo radi spremljajo resničnostne oddaje. Morda bi lahko tu potegnili vzporednice. Zagotovo pa to nima nič skupnega z odgovorno politiko, ki iz najpomembnejših odločitev ne dela cirkusa. Po moji oceni je takšna retorika za predsednico državnega zbora nesprejemljiva. Očitno je, da ne razume vloge in položaja te funkcije, jo pa zna zelo dobro izkoriščati. 
     
    Kaj upate za Slovenijo v naslednjih štirih letih?
     
    Za Slovenijo upam, da se bo zbudila. Nekatere poteze vlade so nesprejemljive, še vedno nimajo jasno izdelanega programa, na podlagi tega kar smo videli doslej, nas je lahko strah za našo skupno prihodnost. Golobova vlada ne bo skrbela za skupno, ampak predvsem za svojo prihodnost. Zelo nazorno je pokazala, da ljudi ločuje glede na njihovo politično pripadnost, načrtno ustvarja razdeljenost in se iz te razdeljenosti tudi napaja. To je zanje bistvenega pomena za preživetje. Še naprej bodo delali na tem.
     
    Kljub vsemu upam, da škoda ne bo nepopravljiva. Resnično si želim, da bi šli kot država in kot družba naprej, zato bom pohvalila tudi dobre poteze, če bodo. V prvi vrsti želim, da, ne glede na politično barvo, delamo dobro za ljudi. Želim, da bi uspeli urediti zdravstveni in pokojninski sistem, kot tudi ostale sisteme, da bodo ljudje živeli v urejeni državi. Bo pa morala koalicija za dosego tega cilja bistveno spremeniti način obnašanja, tako v vladi, kot v državnem zboru. Bojim se, da so to prevelika pričakovanja in res težko verjamem, da bi vladi Roberta Goloba to uspelo. 
     
    Kaj pa Slovenska demokratska stranka, kako bo delovala v opozijiji?
     
    Konstruktivno. Seveda bomo kritični do potez vlade za katere bomo menili, da škodujejo ljudem in gospodarstvu. To je naloga opozije. Vsekakor pa ne bomo destruktivni, kot je bila zadnja opozicija, ki je rušila vse ukrepe, ne glede na to ali je to pomenilo tudi ogromno škodo za ljudi. Slovenska demokratska stranka je in bo ostala največja slovenska desnosredinska stranka. Svoje vrste v Državnem zboru smo okrepili, imamo odlične in izkušene poslance.
     
    Zagotovo ne bomo spreminjali svojih vrednot, ker vanje verjamemo. Najbrž pa bomo morali prilagotiti način svojega delovanja, predvsem v smislu sprejemanja nove medijske realnosti, v kateri družbeni mediji igrajo pomembno vlogo. Mladi se ne zanimajo za politiko, članstvo v političnih strankah je za večino nepomembno. Jim je pa toliko bolj pomembno, da dobijo čim več všečkov na facebooku, tiktoku in drugih družbenih omrežjih. Danes ni več tako, kot je bilo v času naših staršev, babic, ko so ljudje vsebinsko debatirali o tem ali je bolje, da imamo visoke ali nizke davke in se spraševali, katera najbolj ustreza njihovim pričakovanjem. Danes nepomemben video doseže stotine milijonov uporabnikov youtuba, isti uporabniki pa ne poznajo osnovnih elementov ustave, ki določa njihovo življenje. S tako realnostjo se bomo morali soočiti in znati ne samo ponuditi najboljšo vsebino, temveč jo tudi prodati.  
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Število prebivalcev v EU (2020)

    2734000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2020)

    13984000
    Število brezposelnih v EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2020)

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2020)

    20% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2020)