Pripravniški blog: ​Dosežki slovenskega predsedovanja.

    Objavljeno: Ponedeljek, 27.12.2021    Rubrika: Zadnje novice
    2536
    V času pred novim leto je naša pripravnica Doroteja razmišljala o uspehih slovenskega predsedovanja. Kaj je, kot mlada oseba, pogrešala? Kateri so po njeni oceni najpomembnejši dosežki?

    Vabljeni k branju zapisa. 


    *****

    V času božičnih praznikov in pričakovanja novega leta se bližamo tudi zaključku šest mesečnega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Slovenija je vlogo predsedovanja prevzela 1. julija letos, v tem času pa je dosegla kar nekaj dosežkov, za katere je na ravni Evropske unije prejela številne zahvale, s strani glavnih slovenskih medijev pa v večini le kritike.
     
    Že v prvem mesecu je potekalo odprtje umetniške instalacije Europe readr v Bruslju. Predsednik Evropskega parlamenta je namenil pohvalo Sloveniji zaradi spodbujanja in razširjanja evropskih vrednot, evropske raznolikosti ter našega načina življenja. Slovenija je postavila kulturo v srce evropskega projekta in s tem dokazala, da umetnost prispeva h koheziji družb in demokracij.

    Veliko pozornosti slovenskega predsedovanja je bilo namenjenih problematiki migracij. Ministri za notranje zadeve članic EU so podprli pristop slovenskega predsedstva za napredek pri Paktu o migracijah in azilu. Doseči soglasje na tako pomembnem področju, je res velik uspeh. Slovenija je na zaprosilo litovske notranje ministrice sklicala tudi izredno srečanje ministrov za notranje zadeve, s ciljem doreči konkretne ukrepe in oblike pomoči, ki bodo namenjene prizadetim državam pri obvladovanju in zajezitvi nezakonitih prehodov na meji z Belorusijo.
    Sledilo je izredno srečanje evropskih ministrov za zunanje zadeve o razmerah v Afganistanu. Slovenija si je prizadevala, da EU izkaže solidarnost ter nameni humanitarno pomoč, zlasti pa nudi varnost osebju, ki je na tistem območju delovalo za delegacijo Evropske unije. Slovenija je tudi pozvala, da je potrebna konkretna razprava ter aktivnosti Evropske unije glede situacije v Afganistanu, pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava, vključno s strateškim pogledom na prihodnje odnose in vprašanje migracij. Za EU je velikega pomena tudi to, da se prepreči ponovitev scenarija iz leta 2015, ko so se države članice soočile z velikim migracijskim pritiskom.
     
    Na področju obrambe in varnosti so zunanji ministri držav članic EU razpravljali o osnutku novega strateškega dokumenta skupne varnostne in obrambne politike, imenovanega Strateški kompas. Ta dokument bo določil smernice evropske obrambe v prihodnjem desetletju  na področjih kriznega upravljanja in odpornosti. Med slovenskim predsedovanjem je bilo vloženo veliko prizadevanja, da se dokument oblikuje čim prej,
     
    Aktualna tema slovenskega predsedovanja je bilo tudi vprašanje Zahodnega Balkana, o katerem je veliko pozornosti bilo namenjeno tudi na Blejskem strateškem forumu, ki je potekal v začetku septembra in se osredotočal na priložnosti naše skupne prihodnosti. Predsednik vlade je spregovoril o procesu širitve, ki je tesno povezan z razpravo o prihodnosti Evrope ter izrazil željo po Evropi, ki je svobodna in celovita, česar ne moremo doseči brez širitve.
     
    Veliko se je dogajalo tudi na področju podnebnih sprememb in okolja, tematike, ki v današnji družbi dobiva vedno več pozornosti. Slovensko predsedovanje je podprlo nadaljnjo razpravo o podnebnih ambicijah EU in krepitvi podnebnih ambicij na svetovni ravni, saj je le tako možno doseči cilje Pariškega sporazuma. Novembra je potekala mednarodna podnebna konferenca COP26, na kateri je 120 voditeljev razpravljalo o spopadanju s podnebnimi spremembami na globalni ravni. Predsednik vlade se je srečal s številnimi svetovnimi voditelji, s katerimi je izmenjal mnenja.
     
    Pomembna tematika v ospredju slovenskega predsedovanja je bila zdravstvena politika in razprave o gradnji odporne zdravstvene unije. Slovenija si je skozi celotno predsedovanje prizadevala za krepitve sodelovanja med državami za povečanje dobavljivost zdravil, seznanitev z aktualnim stanjem pandemije ter različnimi vidiki cepljenja.
     
    Na področju okrevanja in financ si je Slovenija prizadevala za učinkovit začetek izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bo bo državam članicam zagotovil finančno pomoč za blaženje gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19. Gre za številna nepovratna sredstva in posojila namenjena odpravljanju socialne in gospodarske škode ki jo je povzročila pandemija covida-19. Na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki ga je vodila Slovenija, so ministri držav članic soglasno potrdili splošni pristop glede reforme stopenj DDV, kar tudi predstavlja izjemen dosežek slovenskega predsedovanja. Potrditev je rezultat intenzivnih pogajanj in usklajevanj, saj ustrezna različnim interesom in potrebam vseh držav članic.
     
    Na področju pravosodja in digitalizacije je prav tako bil storjen velik napredek, saj so pravosodni ministri držav članic sprejeli prošnjo za podajo soglasja Evropskega parlamenta, s čimer je bil storjen pomemben korak k pristopu EU k Haaški konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah. S tem bo olajšan dostop do pravnega varstva za podjetja in državljane EU.
     
    Pomemben dosežek je v času slovenskega predsedovanja bil storjen na področju kmetijstva. Ministri za kmetijstvo so namreč sprejeli sklepe Sveta o novi strategiji EU za gozdove do leta 2030. V strategiji je pozornost namenjena gozdovom in njihovem pomenu pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo. Slovenija se kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu  zaveda, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Vsebina sklepov odraža potrebo po sodelovanju vseh deležnikov pri vzpostavitvi uravnoteženega pristopa do gozdov. S tem se bomo lahko spoprijeli z novimi izzivi naših gozdov ter hkrati zaščitili skupnosti, ki živijo od gozdnih virov.
     
    Umetna inteligenca je še eno izmed področij, ki je trenutno aktualno, saj je prav letos bil sprejet Evropski sveženj o umetni inteligenci, ki vsebuje predloge in usmeritve o tem, kako razvijati in uvajati uporabo etnične in zaupanja vredne UI v Evropi, ki je osredotočena na človekove pravice ter uporabljena v dobrobit posameznika in družbe. Cilj slovenskega predsedovanja na področju umetne inteligence je bilo nameniti več pozornosti tudi tej tematiki, obravnavati besedilo dokumenta ter pripraviti poročilo o napredku.  
    Še en izmed izjemnih dosežkov je bil sprejetje novega raziskovalnega prostora EU. V sprejetih priporočilih Pakta za raziskave in inovacije pa so se države članice zavezale upoštevati sklop skupnih načel in vrednot EU, prednostna področja za ukrepanje, naložbe in reforme ter poenostavljeni proces usklajevanja in spremljanja politik. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je ocenila, da je to pomemben mejnik za znanost in hkrati izjemen dosežek slovenskega predsedovanja. Z novim načinom upravljanja bo prišlo do večje učinkovitosti evropskega raziskovalnega prostora, omogočeno bo hitrejše odzivanje na ključne izzive družbe ter pripomogli bodo k večji konkurenčnosti Evrope.
     
    Program slovenskega predsedovanja je bil izjemno obsežen ter pokrival raznolike ključne problematike s katerimi se sooča Evropska unija ter svet. A vendar bi z lastnega vidika lahko nekaj pozornosti namenili še stanovanjski problematiki, o kateri se veliko govori na nivoju nacionalne politike, vedno višje cene nepremičnin ter njihovo pomanjkanje pa ni le problematika doma ampak se z visokimi cenami soočajo tudi v drugih evropskih državah. Prav tako, bi bila zanimiva tematika o zaposlovanju oziroma težavnem vstopu na trg dela – vsaj z vidika mladih, ki jim prva zaposlitev predstavlja težavo.
     
    Slovenija si je za odlične uspehe v času predsedovanja prislužila več pohval. Odlično delo je prepoznala tudi Evropska komisija, predsedniki Evropskega sveta in nekateri predsedniki držav članic EU. Čeprav je bilo delo oteženo zaradi še vedno trajajoče pandemije Covid-19, je Sloveniji uspelo doseči kar nekaj uspehov, zasluge pa grejo odlični ekipi ter med drugim tudi dobrim pogajalskim sposobnostim.


    Doroteja Hervatin
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Število prebivalcev v EU (2020)

    2734000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2020)

    13984000
    Število brezposelnih v EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2020)

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2020)

    20% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2020)