Romana Tomc na finalnem soočenju na RTV Slovenija
Objavljeno: Četrtek, 06.06.2024 Rubrika: Zadnje novice
Kandidatka za evropsko poslanko in nosilka liste SDS, Romana Tomc, je sodelovala na zadnjem predvolilnem soočenju, ki ga je pripravila RTV Slovenija. Nastalo je v sodelovanju med uredništvi Televizije Slovenija, Radia Slovenija in rtvslo.si. Soočenje predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank ter list so vodili trije voditelji – Manica J. Ambrožič (Televizija Slovenija), Aleš Kocjan (Prvi program Radia Slovenija) in Katja Štok (rtvslo.si). Soočile so se stranke SDS, NSi, ki jo je zastopal Matej Tonin, SD (Matjaž Nemec), Vesna (Vladimir Prebilič), Svoboda (Irena Joveva), DeSUS in Dobra država (Uroš Lipušček), SLS (Peter Gregorčič), Levica (Nataša Sukič), Zeleni (Klemen Grošelj), Resni.ca (Zoran Stevanović) in Nič od tega (Violeta Tomić).
Prva tema se je dotaknila prihodnosti EU-ja in vprašanja, ali podpirajo več Evrope v Sloveniji ali manj Evrope v Sloveniji ter več ali manj povezovanja. Poudarila je, da so ljudje povedali svoje, da si ne želijo več progresivne zelene socialistične politike. Prepričana je, da bo desna sredina v nadaljevanju v Evropskem parlamentu prevzela vidno vlogo in bo še naprej najmočnejša skupina ter da zagovarja, da se Evropska ljudska stranka povezuje z evropskimi konservativci.
Ob vprašanju nadzora na notranjih mejah je Tomčeva opozorila, da je stranka SDS edina nasprotovala migracijskemu paktu v Evropskem parlamentu. Meni, da bodo notranje meje znova odprte šele takrat, ko bo schengenska meja neprodušno varovana z ničelno stopnjo tolerance do nezakonitih migracij.
Eno izmed vprašanj, pri katerem so kandidati odgovarjali z DA ali NE, je bilo vprašanje jedrske energije. Odgovarjali so na vprašanje, ali je jedrska energija zelena in s tem prav tako del zelenega prehoda tudi za Slovenijo. Kandidati so se enotno strinjali, da je tudi jedrska energija del zelenega prehoda.
Na vprašanje, ali se kandidati strinjajo, da bi EU moral kot ključno prioriteto zastaviti boj proti podnebni krizi, je Romana Tomc odgovorila, da bo zeleni prehod lahko uspel le, če bo koristil evropskemu gospodarstvu in ga delal močnejšega, ne pa, če mu bo škodil. "Pred 15 leti je bila evropska ekonomija pred ameriško za deset odstotnih točk, danes zaostajamo za 25 odstotnih točk, naš BDP raste počasneje, prehiteva nas Kitajska in ves preostali svet," je povedala Romana Tomc in dodala, da prebivalci EU-ja predstavljajo zgolj šest odstotkov svetovnega prebivalstva. "Želimo pa rešiti celoten svet," je dodala.
Ob vprašanju, ali naj Evropska unija še naprej humanitarno in vojaško pomaga Ukrajini ter ali bi se kandidati javno zavzeli za srečanje visokega predstavnika EU-ja in ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Tomčeva poudarila, da je absolutno za vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, saj ta ne brani samo sebe, ampak tudi Evropsko unijo. Romana Tomc je še navedla mnenje številnih kolegov iz baltskih držav, da če bi bila Ukrajina v zvezi NATO, ne bi bila nikoli napadena.
Kot ena izmed zadnjih tem je bila tudi vprašanje, ali se bodo zavzeli za reformo nadzora nad porabo denarja za poslance, da bi poslanci morali pojasniti porabo skoraj 5000 evrov dodatka na mesec za delovanje poslanske pisarne. Pojasnili so tudi, kako naj bo izbran novi komisar.
Romana Tomc je izpostavila, da imajo poslanci resnično redne in natančne kontrole s strani Evropskega parlamenta v zvezi s tem, kako porabijo denar. "Ta denar je skrbno nadzorovan. To niso plače, to so stroški za delovanje pisarne in s tem, če bi razkrili javnosti, kako porabimo ta denar, bi razkrili tudi, kje se gibamo. Kar pa se tiče komisarja, pa ga je treba izbrati z najširšim možnim konsenzom. Poslušati tako koalicijo kot opozicijo v neki državi. Res je, da ima do tega pravico vlada, ampak v pametnih državah to delajo skupaj." Poudarila je še, da ne glede na to, kdo bo ta kandidat, je prav, da se zaveda, da v Evropskem parlamentu predno postaneš komisar poteka zaslišanje in glasovanje ter da brez konsenza največje evropske stranke, ki je ELS, še nihče ni bil potrjen za komisarja.
Prva tema se je dotaknila prihodnosti EU-ja in vprašanja, ali podpirajo več Evrope v Sloveniji ali manj Evrope v Sloveniji ter več ali manj povezovanja. Poudarila je, da so ljudje povedali svoje, da si ne želijo več progresivne zelene socialistične politike. Prepričana je, da bo desna sredina v nadaljevanju v Evropskem parlamentu prevzela vidno vlogo in bo še naprej najmočnejša skupina ter da zagovarja, da se Evropska ljudska stranka povezuje z evropskimi konservativci.
Ob vprašanju nadzora na notranjih mejah je Tomčeva opozorila, da je stranka SDS edina nasprotovala migracijskemu paktu v Evropskem parlamentu. Meni, da bodo notranje meje znova odprte šele takrat, ko bo schengenska meja neprodušno varovana z ničelno stopnjo tolerance do nezakonitih migracij.
Eno izmed vprašanj, pri katerem so kandidati odgovarjali z DA ali NE, je bilo vprašanje jedrske energije. Odgovarjali so na vprašanje, ali je jedrska energija zelena in s tem prav tako del zelenega prehoda tudi za Slovenijo. Kandidati so se enotno strinjali, da je tudi jedrska energija del zelenega prehoda.
Na vprašanje, ali se kandidati strinjajo, da bi EU moral kot ključno prioriteto zastaviti boj proti podnebni krizi, je Romana Tomc odgovorila, da bo zeleni prehod lahko uspel le, če bo koristil evropskemu gospodarstvu in ga delal močnejšega, ne pa, če mu bo škodil. "Pred 15 leti je bila evropska ekonomija pred ameriško za deset odstotnih točk, danes zaostajamo za 25 odstotnih točk, naš BDP raste počasneje, prehiteva nas Kitajska in ves preostali svet," je povedala Romana Tomc in dodala, da prebivalci EU-ja predstavljajo zgolj šest odstotkov svetovnega prebivalstva. "Želimo pa rešiti celoten svet," je dodala.
Ob vprašanju, ali naj Evropska unija še naprej humanitarno in vojaško pomaga Ukrajini ter ali bi se kandidati javno zavzeli za srečanje visokega predstavnika EU-ja in ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Tomčeva poudarila, da je absolutno za vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, saj ta ne brani samo sebe, ampak tudi Evropsko unijo. Romana Tomc je še navedla mnenje številnih kolegov iz baltskih držav, da če bi bila Ukrajina v zvezi NATO, ne bi bila nikoli napadena.
Kot ena izmed zadnjih tem je bila tudi vprašanje, ali se bodo zavzeli za reformo nadzora nad porabo denarja za poslance, da bi poslanci morali pojasniti porabo skoraj 5000 evrov dodatka na mesec za delovanje poslanske pisarne. Pojasnili so tudi, kako naj bo izbran novi komisar.
Romana Tomc je izpostavila, da imajo poslanci resnično redne in natančne kontrole s strani Evropskega parlamenta v zvezi s tem, kako porabijo denar. "Ta denar je skrbno nadzorovan. To niso plače, to so stroški za delovanje pisarne in s tem, če bi razkrili javnosti, kako porabimo ta denar, bi razkrili tudi, kje se gibamo. Kar pa se tiče komisarja, pa ga je treba izbrati z najširšim možnim konsenzom. Poslušati tako koalicijo kot opozicijo v neki državi. Res je, da ima do tega pravico vlada, ampak v pametnih državah to delajo skupaj." Poudarila je še, da ne glede na to, kdo bo ta kandidat, je prav, da se zaveda, da v Evropskem parlamentu predno postaneš komisar poteka zaslišanje in glasovanje ter da brez konsenza največje evropske stranke, ki je ELS, še nihče ni bil potrjen za komisarja.
451000000
Število prebivalcev v EU (2023)
2763000
Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2023)
12960000
Število brezposelnih v EU (27 2023)
13 %
Razlika v plačilu med spoloma (2021)
75% %
Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2022)
