Romana Tomc: Socialna politika je tempirana bomba, na kateri sedi Evropa

    Objavljeno: Ponedeljek, 03.10.2016    Rubrika: Zadnje novice
    romana-tomc-intervju-demokracija

    "Resnično mislim, da lahko revščino premagamo le z obujanjem kakovostnih delovnih mest," je v intervjuju poudarila evropska poslanka.

    V nadaljevanju objavljamo celoten intervju z Romano Tomc, ki je bil objavljen v tedniku Demokracija. 22. septembra 2016. Z njo se je pogovarjala Vida Kocjan.

    Romana Tomc je poslanka v evropskem parlamentu. Izvoljena je bila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), ki v evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). V parlamentu je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, nadomestna članica v odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter namestnica v delegaciji za odnose z Bosno in Hercegovino. Je tudi podpredsednica delegacije za odnose z Japonsko. Pred tem je bila poslanka in tudi podpredsednica Državnega zbora RS. V letu 2014 je postala podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu, v okviru PSSE pa je kot vodja slovenske delegacije delovala v odboru za politične zadeve. Rodila se je v Ljubljani in tam tudi diplomirala na ekonomski fakulteti. Dodatno se je izobraževala tudi na področju podjetništva.

    Evropski parlament je sprejel Resolucijo o razmerah na Poljskem, za kar ste glasovali tudi slovenski poslanci. Nekateri navajajo nelagodje zaradi vsebine. V izogib napačnim interpretacijam vas prosim za kratko obrazložitev vsebine in zakaj ste tudi vi glasovali za to?

    Najprej naj poudarim, da glas za Resolucijo o Poljski ni glas proti Poljakom. Je glas proti vladi, ki krši temeljna načela demokracije. Morda ni znano, da je bila na mizi, v sklopu istega glasovanja, še ena resolucija, ki pa je bila mnogo bolj ostra. Skupaj, tudi s kolegi  Poljaki, smo se v politični skupini po dolgih usklajevanjih odločili, da podpremo tisto različico, ki je širše sprejemljiva. V ELS je proti resoluciji glasovala samo madžarska delegacija. Razlogi za takšno odločitev presegajo vsebinske. Naša delegacija ELS v Evropskem parlamentu že dve opozarja, da v Sloveniji pravosodni sistem ne deluje. Opozarjamo, da naše sodstvo ne deluje neodvisno, nepolitično in pregledno. Ravno to je tudi poudarek, ki ga vsebuje Resolucija o razmerah na Poljskem. Kako bi torej lahko glasovali proti tistemu, za kar se tudi sami borimo. In nenazadnje, proti resoluciji so glasovali evroskeptiki in ekstremisti. Sama ne spadam ne med ene ne med druge.

    Zakaj podobno kot Poljska na dnevni red Evropskega parlamenta ne pride tudi Slovenija, kjer so razmere še slabše kot na Poljskem, pa se doslej razen resolucij s strani Evropske ljudske stranke (EPP) ni zgodilo še nič?

    Res je, tudi meni ni jasno, zakaj je temu tako. Gotovo pa ni nepomembna razlika v velikosti države. Prav gotovo so bili pri tej resoluciji v ozadju veliki pritiski.  Resnično veliko napora vlagamo v to, da bi opozorili na razmere v Sloveniji, vendar odločitev o tem ali bo tema prišla na dnevni red ali ne, žal, ni samo v naših rokah. Seznanjena sem, da tovrstnim resolucijam v Evropskem parlamentu, temeljitemu pregledu stanja vladavine prava v članicah, tudi v Sloveniji, nasprotuje skupina konservativcev (ECR).

    Spomnite se samo pobude, ki jo je dal dr. Milan Zver, da bi v prostorih Evropskega parlamenta postavili obeležje žrtvam komunističnega režima v Sloveniji. Celo nekateri slovenski poslanci so temu nasprotovali. Da ne govorimo o odzivu vlade. Od nekoga, ki ne zmore sprejeti niti evropske Resolucije o totalitarnih režimih, pravzaprav ne gre pričakovati kaj drugega.

    Zaupanje v slovensko sodstvo je zelo nizko, statistika Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice pa porazna. Ali o tem kdaj razpravljate v okviru EPP in kakšna so stališča ostalih do tega?

    Seveda razpravljamo. Je pa zanimivo, da smo vedno, kadar želimo v Evropi opozoriti na nepravilnosti, ki se dogajajo v Sloveniji, s strani slovenske levice in večine medijev, ki seveda podpirajo levico, obtoženi tožarjenja. Kadar obravnavamo druge države, so polni kritik, če pa bi bilo treba obravnavati Slovenijo, se plošča obrne. Res veliko sprenevedanja. Vendar nas to ne bo odvrnilo od tega, de ne bi vztrajali. V politični skupini nas podpirajo. Vedeti je treba, da je pregled stanja, kakršen je bil na primeru Poljske, zaradi blokade druge politične skupine skoraj nemogoč. Morda pa bo prav ta primer tisti, ki bo spremenil dosedanje obnašanje in stvari premaknil naprej. To bi bilo dobro tudi za Slovenijo.

    Očitno tudi Evropska komisija doslej še ni bila pozorna na razmere v Sloveniji. Jih EPP ni opozorila na to, na primer, da so opozicijskega vodjo Janeza Janšo najprej vsaj 7 let mrcvarili po sodiščih, ga nato tri tedne pred volitvami leta 2014 po montiranem sodnem procesu spravili v zapor, nato poskušali priti do računalniškega strežnika največje opozicijske stranke SDS in podobno. Ali tega v parlamentu in vladi EU ne vedo?

    Ravno v primeru nameravane zaplembe strežnika sem kot bivša podpredsednica Parlamentarne skupščine sveta Evrope s posebnim pismom naslovljenim na aktualno predsednico Anne Brasseur opozorila na nedopustno dogajanje.  Prav tako sem pisala o sumljivih potezah v času dokapitalizacije slovenskih bank. Na zvezi sem z nekaterimi komisarji, posebej Dombrovskisom, ki ima natančne informacije. Zato ne bi mogla reči, da nas ne slišijo. Prej bi veljalo, da se ne želijo ukvarjati s tem. Res je, da imajo tudi druge države vsaka svoje težave, vendar če res velja, da smo članice EU enakopravne pri obravnavi, potem so majhne države ne bi smele biti zapostavljene. Odgovori, ki jih dobivam so medli in splošni. Iz njih je razbrati razumevanje in sočustvovanje, vendar konkretnih ukrepov ni. Ljudje tako upravičeno izgubljajo zaupanje v institucije, če ga že niso povsem izgubili. Mislim, da je sedaj pravi čas za bolj odločna ravnanja, čas za to, da tudi v institucijah pokažejo, da jim ni vseeno. Velikokrat sicer nimajo nekih vzvodov za kazni, ampak že obtožba bi bila v nekih primerih dovolj.

    Veliko jih je, ki menijo, da Slovenija še bolj kot Poljska potrebuje pomoč na poti v vladavino prava. Se strinjate s tem?

    S to trditvijo bi se kar strinjala. Poglejte lestvice, ki ocenjujejo naš sodni sistem. Največ kršitev, največji sodni zaostanki.  Sodni sistem - kot sistem je povsem v krempljih političnih struktur. Drugo so posamezniki. Med sodniki so seveda tudi taki, ki so odlični in sodijo nepristransko, strokovno in v najboljši veri. In ravno ti bi morali biti najbolj glasni pri zahtevah za spremembe v sodstvu. Ne bi jim smelo biti vseeno, da jih mečejo v isti koš s tistimi, ki so vzrok za to, da je statistika tako porazna.

    Migracije so letos pretresle Evropo. Je bila ta dovolj pripravljena na prihod tolikšnega števila ljudi?

    Seveda ne. Evropa ni bila pripravljena, še manj Slovenija. Ni pogojev, ni infrastrukture, ni dovolj ljudi, ki bi imeli znanja, kako se soočiti z ljudmi, ki prihajajo iz popolnoma drugačnih krajev, kulture. Veliko govorimo o integraciji. Pa je kdo sploh povedal, kaj pomeni "uspešna integracija"?  Zelo nazorno pa lahko vidimo kako izgleda neuspešna.  V Sloveniji sicer tega še ni, v večjih evropskih mestih pa so geti, v katerih težko slišimo kakšnega od evropskih jezikov, pogosti. Vsi, ki za neuspešno integracijo krivijo samo eno stran, bi morali vedeti, da nikogar ni mogoče integrirati, če tega sam ne želi. Mislim, da je v tem tudi jedro problema.  Smo se vprašali, koliko ljudi Evropa zmore sprejeti? Še vedno opozarjam, eno so begunci, drugo migranti. Za vsako skupino moramo imeti drugačne rešitve. Kakorkoli že, če pridejo k nam, je najmanj, kar od njih lahko pričakujemo, da spoštujejo našo kulturo. Spoštujejo našo svobodo, našo demokracijo in da se temu prilagodijo.

    Videti je, da se je tudi EU znašla pred razpotjem. Je tako ali se motimo?

    Seveda je na razpotju, zdi se mi, da je še huje. Izgleda, da svoje usode ne držimo več v svojih rokah, ampak v teh kriznih časih samo čakamo, kdo nam bo od kje pomagal. Na eni strani smo kritični do ZDA, z njimi ne bi sklepali trgovinskih sporazumov, na drugi strani pa pričakujemo njihovo pomoč. To gre težko skupaj. Lani je predsednik Evropske komisije govoril, da bo naslednjih par mesecev ključnih za delovanje EU. V letošnjem govoru je bil malce bolj previden. Ključnih naj bi bilo naslednjih 12 mesecev. Sprašujem se, ali bomo čakali do naslednjega septembra, ali bomo prej ukrepali? Predlogo časa je Evropa spala na lovorikah. Tistih s sveta ekonomije, še bolj pa tistih, ki predstavljajo mir. Mir v Evropi traja že več kot pol stoletja.  ÄŚe želimo, da bo trajal še naprej, je skrajni čas za bolj odgovorno obnašanje. Doslej smo bili izrazito radodarni le do dodeljevanja vedno novih pravic, obveznosti pa smo postavljali daleč zadaj. Model, ki je veljal doslej, je očitno preživet. Najti bomo morali novo formulo za skupno sobivanje.

    Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta podal svoj vsakoletni govor o stanju Unije. Katerega pereča vprašanja je izpostavil?

    Skoraj vseh področij se je dotaknil, vendar je največji poudarek vendarle namenil varnostnim razmeram. Potrebi po večji enotnosti na področju zunanje politike. In seveda Evropskemu skladu za strateške naložbe. Še posebej me veseli, da je končno več govora tudi o socialni politiki. To je tempirana bomba, na kateri sedi Evropa. Nekateri si sicer iluzorno predstavljajo, da je mogoče vsem zagotoviti enake socialne pravice, vendar to ni izvedljivo dokler morajo države socialne sistem financirati iz lastnih proračunov. Ob nedavnih davčnih aferah se seveda ni izognil niti obljubam o vzpostavitvi bolj preglednega in pravičnega davčnega okolja. No, nekatere obljube so že na poti k uresničitvi, druge, npr. skupna obrambna politika,  pa bodo najbrž zahtevale malo več časa. Sicer je njegov govor minil brez večjih presenečenj, rekla bi, da je bil podoben lanskemu, mogoče malo bolj realističen.

    Nekateri, tudi v Sloveniji, ki so kar skeptični do Junckerjevega vodenja. Kako opravlja svoje delo? Kako vi gledate na to?

    ÄŚeprav bi rada rekla drugače, delim ta dvom. Začetek mandata je bil res optimističen in energičen. Potem pa so se začele vrstiti krize in afere in človek nekako izgubi zaupanje, če odzivi na aktualne izzive ne dajejo rezultatov ali pa so ti prepozni. Ob kritiki pa je na mestu izpostaviti tudi to, da je Evropska komisija, poleg parlamenta in sveta samo eden od treh pomembnih igralcev na evropskem parketu. Poleg tega ne smemo pozabiti še na Evropsko centralno banko. Sam predsednik komisije je tako precej nemočen, če ni usklajenega delovanja tudi ostalih institucij. Sama imam veliko več opravka z njegovimi komisarji. S komisarko za socialo, Marianne Thyssen, za katero menim, da je izredno dobra in da izvrstno opravlja svoje delo, je odzivna in močna osebnost. Malo manj sem zadovoljna s komisarji, ki so pristojni za ekonomsko področje, čeprav moram reči, da so odzivni in da je zakonodaja, ki jo pripravljajo, odziv na potrebe, ki jih imamo. Predvsem na davčnem področju. Včasih si želim, da bi vse potekalo hitreje. Ampak najbrž bi bilo s tem tudi več nepremišljenih napak.

    Junckerjev paket v vrednosti 300 milijard evrov, iz katerega Slovenija ni dobila veliko ali nič. Kako je s tem, imate kaj več informacij?

    Slovenija je iz prvega dela delovanja tega sklada dobila potrjen en projekt, in sicer 180 milijonov EUR garancij za bančna posojila za 1100 malih in srednjih velikih slovenskih podjetij. To nekaj je. Vendar ne dovolj. Drugi tir je padel v vodo, kljub velikim pričakovanjem in napovedim vlade. Toda pravila za črpanje sredstev iz sklada so jasna. Neekonomičnih in prenapihnenjih projektov komisija ne podpira. Vendar se projekt EFSI (European Eund for Stategic Investment) nadaljuje in celo nadgrajuje.  Slovenija bo spet imela priložnost, videli bomo, koliko bo zraven tudi politične volje. Veste, najbolj mi je hudo, ko prebiram kakšne novice in ko slišim, da uradniki pravijo, da se ne da. No, v zadnjem času si nekateri direktorji upajo celo reči, da niso sposobni napisati dokumentacije za črpanje sredstev. Tukaj mislim na agencijo ARRS. In kje je glas tistih raziskovalcev, ki so ali bodo oškodovani?

    Imamo tudi slovensko komisarko v Junckerjevi vladi, Violeto Bulc. Kako je čutiti njeno delo, kako jo ocenjujejo ostali, imate o tem kaj več informacij?

    Razen tega, da se s slovensko komisarko vsake toliko časa evropski poslanci srečamo neuradno, o kakšnih drugih informacijah, žal, nisem obveščena. Sledim ji toliko, kot ji lahko vsi državljani, preko medijev, sicer pa delam bolj z drugimi komisarji, ki pokrivajo delo odborov, katerih članica sem.

    Kaj pa za Slovenijo, je naredila dovolj; tu sicer tega ne opažamo, se motimo?

    Zelo težko to ocenjujem. Morda je naredila, pa ne vemo. Načeloma so komisarji uslužbenci Evropske komisije, kar pomeni, da morajo delati za celotno Evropo in do svojih držav ne smejo biti pristranski. Lahko pa jim seveda delajo dobro reklamo. Neke pozitivne učinke za državo bi takšno mesto najbrž moralo prinašati.

    Na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu ste poslanci sprejemali direktivo o enakostih pri zaposlovanju, v razpravi ste tudi vi sodelovali. Kaj je pomen direktive in na kaj ste opozorili?

    Veste, pri vseh teh temah, ki jih imamo na socialnem področju, prej ali slej trčimo v neke predloge, ki jih levica vztrajno želi vključiti v vsako poročilo. To pomeni, da se začnemo vrteti samo okrog določenih manjšin. Poročilo smo vendarle potrdili. Z njim želimo doseči revizijo 15 let stare direktive. V tem času se je trg dela močno spremenil. V tej direktivi je kar nekaj konkretnih predlogov. Vsi vemo, da imamo ženske v družinskem okolju tradicionalno večjo vlogo pri negovanju. Najsi bo pri otrocih ali pa pri onemoglih družinskih članih. ÄŚe k temu dodamo še pogoje, s katerimi se soočamo v velikih mestih, kjer primanjkuje prostora v vrtcih, domovih za ostarele, potem lahko rečemo, da so ženske daleč od priviligiranega položaja. Upam, da so Komisija na tem področju kmalu naredila korak naprej.

    Razpravljali ste tudi o revščini, odprava katere je eden izmed glavnih ciljev strategije Evropa 2020. Z revščino pa se naj bi zgolj v Evropi soočalo 120 milijonov ljudi. Na eni strani revščina, na drugi bogatenje, v teh vatlih je tudi Slovenija. Kako se naj EU sooči z odpravo revščine, katere ukrepe ste tu sprejemali?

    Res je, o tem velikokrat razpravljamo. Ne samo zaradi revščine v EU. Nas skrbi tudi revščina v drugih državah. Saj ste prej omenili migracije. Mislite, da če ne bi bilo take revščine, da ne omenjam vojn, v Afriki, bližnjem vzhodu, da bi si ljudje želeli tako množično v Evropo? Evropa ima daleč najboljši socialni standard. Mnogi se ne bi strinjali z mano in po potrebi, ko je na oblasti desna vlada, to izražajo tudi na protestnih shodih. No, v času nekih drugih vlad po pozabijo na lačne otroke, slabo plačane delavce in revne upokojence. Pa vendarle, ljudje, ki so na robu preživetja in si resnično zaslužijo pomoč, so realnost. Ker smo socialna država, jim moramo pomagati. To je kratkoročna rešitev. Resnično mislim, da lahko revščino premagamo le z obujanjem kakovostnih delovnih mest.

    Zasledila sem, da ste razpravljali tudi o socialnem dampingu. To je nekaj novega. Za kaj gre?

    S socialnim dampingom se srečujemo povsod. Gre za to, da nekatere države z manjšimi socialnimi prispevki, nižjimi stroški in standardi na področju dela nepravično konkurirajo na našem skupnem trgu. Dokler se ne bomo bolj uspešno borili proti temu, ne moremo imeti enotnega trga. Najbolj pereči primeri se sicer dogajajo v prometnem sektorju, kršitve socialne zakonodaje se dogajajo delavcem na ladjah, nekaterim komercialnim pilotom. Na tem področju rabimo več kontrole. Predlagali smo tudi oblikovanje enotnega elektronskega dokumenta z informacijami o socialnih pravicah za vse evropske delavce.

    V Bruslju ste 8. septembra gostili tudi seminar o izvajanju programa EFSI s poudarkom na spodbujanju investicij v socialne storitve. Za kaj gre tu?

    O Evropskem skladu za strateške naložbe sem že prej govorila. Tukaj pa gre za to, da bi morali spodbujati države, da prijavljajo tudi projekte, ki vključujejo izvajanje socialnih storitev, saj taki projekti zaradi tega, ker ne prinašajo velikih dobičkov, običajno pri bančnih garancijah ne dobijo zelene luči. Primer bi lahko bil financiranje projekta za izgradnjo medgeneracijskega centra. Menim, da je treba spremeniti miselnost. Vedno smo poudarjali, da je pomembno investirati v infrastrukturo. Vendar kaj nam bo vse to koristilo, če ne bomo investirali v ljudi? Imamo populacijo, ki se vse hitreje stara, najbrž bomo rešitve zanje iskali takrat, ko nam bo tekla voda v grlo. Torej, želela bi si, da bi bilo v EFSI vključenih več projektov, ki bi vsebovali tudi socialne storitve. Mogoče tudi bolnišnice. Idej je veliko, kot poročevalka za mnenje odbora EMPL o izvajanju sklada EFSI pa sem pripravila poročilo, o katerem bomo na odboru razpravljali oktobra.

    Slovenija je po ekonomski svobodi zelo nizko, na repu med evropskimi državami, pa bi bili lahko druga oz. mala Švica, kot so včasih rekli. Je tako?

    Strinjam se. Vedno se primerjamo z drugimi državami, na koncu vedno potegnemo kratko. Velikokrat zaradi lastne zelo nizke samopodobe. Običajen izgovor je, da smo premajhni. Smo res? Kaj pa Luksemburg, kaj pa Malta, Irska? Vsaka država je izkoristila svoje prednosti. Vzemimo primer. Ĺ˝elimo biti turistična država, vlagamo v turizem. Kar naenkrat se nekaterim zazdi, da turisti puščajo v okolju, v katerem živimo, tudi negativne posledice. In takrat ne želimo več turistov. Nimamo odločne vlade. Nimamo strategije, po kateri bi se ravnali. V redu, bodimo mala Švica, ali pa skandinavske države. Najprej začnimo spoštovati zakone, začnimo spoštovati državo. In država, tudi državne institucije naj tudi začnejo spoštovati državljane. Ko bomo to dosegli, bomo na dobri poti.

    Kako je z davki in davčnimi obremenitvami, davčnimi utajami, povezano tudi z davčnimi oazami, se tu kaj premika na bolje, gledano z vidika zakonodajnih sprememb EU, stvarnosti v EU in v Sloveniji?

    ÄŚe spremljate zakonodajo na davčnem področju v EU, potem ste lahko opazite, da uradniki ne počivajo. Veliko je novih predpisov, v zadnjem času je Komisija sprožila celo postopke proti podjetjem in državam, ki so prekoračile svoje meje, zakone. V Sloveniji je delo še vedno preveč obremenjeno. Nikoli ni bilo preveč politične volje za spremembe na tem področju. Kar zadeva EU raven menim, da je potrebno oblikovati enotne davčne osnove, vendar ob tem še vedno prepustiti državam članicam, da se v okviru teh odločijo za različne stopnje davka, saj to spodbuja konkurenco. Konkurenca pa naj bo zdrava. Zagovarjam nizke davke, vendar sem proti utajam, izogibanjem in kreativnim metodam računovodstva.

    Kako Slovenija prenaša evropske direktive v svojo zakonodajo? O tem tudi ne vemo veliko.

    So nekatera področja, kjer lahko inštitucije dajejo samo priporočila. In druga, ki jih morajo države članice upoštevati. Za konkretno statistiko bi morali pregledati letno poročilo o spremljanju uporabe prava v EU. Mislim, da je Slovenija nekje v zlati sredini med državami po odprtih postopkih zaradi neuresničenih direktiv. Nekaj postopkov imamo na področju transporta, nekaj pri finančni ter okoljski zakonodaji.

    Na področju zdravstvene problematike naj bi v slovensko zakonodajo vnesli zelo malo direktiv, velikokrat naj bi delovali še po starem socialističnem načinu. Veste kaj o tem?

    Problem zdravstva v Sloveniji je precej globlji, kot je vprašanje prenosa evropskih direktiv. Škandali se vrstijo drug za drugim. ÄŚakalne vrste, klientelistično kadrovanje, korupcija o kateri se na glas ne govori in odsotnost vsakršnih reform se zdi nerešljivo. Bi bilo pa zelo narobe, če bi za dolge čakalne vrste krivili zdravnike. Poglejte realno. Imamo na primer dva specialista za 1000 bolnikov. ÄŚe delata 8 ur na dan in se vsakemu pacientu posvetita 10 minut, kar je za slovenske razmere že veliko, lahko sprejmeta 48 bolnikov v enem dnevu, čakalno dobo si lahko izračunate. Se vam to zdi realno za enega specialista? Kakšna bo lahko kvaliteta njegovih storitev v desetih minutah. In to je teoretični primer. Ali smo kaj rekli o tem, kako se naše šolstvo prilagaja trgu, kako se konec koncev temu prilagajajo zavarovalnice?

    ÄŚrpanje evropskih sredstev Slovenije iz skladov EU, kako je s tem, se je kaj premaknilo na bolje? V mislih imam tudi črpanje sredstev za zaposlovanje, kjer ponekod nismo naredili nič ali vsaj ne veliko, na kar ste tudi vi že večkrat opozarjali.

    Ko začnemo govoriti o tem, je na prvem mestu seveda program Jamstvo za mlade. V Slovenski demokratski stranki že dolgo opozarjamo na to, da se sredstva ne porabljajo za najbolj učinkovite projekte. Lahko je deliti denar, vendar če je ta denar namenjen le temu, da reši težavo kratkoročno, potem je bistvo zgrešeno, denar pa izgubljen. Denar iz sklada Jamstvo za mlade je namenjen mladim, da si po študiju čimprej najdejo delo. Ne pa temu, da z raznimi projekti financiramo organizacije, ki so same sebi namen. Še eno področje je, na katero sem opozarjala že kot poslanka v državnem zboru, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Slovenija je črpala samo sredstva za Muro, ker da se za brezposelne v drugih panogah ne da, nas je premalo. Sedaj kot poslanka v evropskem parlamentu mesečno odobravam prošnje različnih držav, katerim se sklad prilagodi glede na njihove potrebe in vplive na okolico. Zdi se, ko bi imelo ministrstvo preveč denarja iz drugih virov.

    Iz vaše spletne strani je razvidno, da veliko delate, o tem pa v Sloveniji ne vemo veliko. Je krivda tudi na nas, medijih?

    Ljudje imajo občutek, da evropski poslanci ne delamo prav veliko. Da se v glavnem vozimo sem ter tja in razpravljamo o temah, ki navadne ljudi ne zanimajo. No mogoče je kdaj res bilo tako, danes prav gotovo ne več.  Smo pa ljudje različni. Nekateri vsak svoj korak obešajo na veliki zvon in zraven objavijo nekaj selfijev, nekateri pač ne.  Ne zdi se mi primero, da sama ocenjujem svojo uspešnost. Me pa veseli, da jo mnogi vendarle opazijo. Najbolj sistematično so moje aktivnosti objavljene na moji spletni strani in včasih sem še sama presenečena, pri koliko stvareh sem sodelovala. V naslednjih mesecih se bom ukvarjala predvsem s preiskovalnim odborom za davčne utaje, katerega članica sem. Poleg dela v Evropskem parlamentu sem aktivna tudi na v strokovnem svetu SDS, kjer vodim odbor za zaposlovanje in socialo.

    Foto: Urban Cerjak/Demokracija

    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let