Vprašanje Komisiji: Izvajanje novega okvira EU za krepitev načela pravne države

Poslanci Evropske ljudske stranke Milan Zver (PPE), Elmar Brok (PPE), Monika Hohlmeier (PPE), Romana Tomc (PPE) in Patricija Šulin (PPE) so na Evropsko komisijo naslovili sledeče vprašanje o izvajanju novega okvira EU za krepitev načela pravne države:

Nekdanji slovenski predsednik vlade in sedanji voditelj opozicije Janez Janša je 20. junija 2014, tri tedne pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, začel prestajati zaporno kazen. Sojenje proti njemu se je zaključilo z izrekom obsodilne sodbe zgolj na podlagi indicev, da je sprejel obljubo neznane nagrade. Obsodilna sodba je bila izrečena, čeprav kraj, čas in način domnevnega kaznivega dejanja niso bili opredeljeni in tako ni bilo možnosti za obrambo.

Trije sodniki slovenskega ustavnega sodišča, ki je presojalo to vprašanje, so 16. junija 2014 razglasili, da se s sodbo grobo kršijo temeljne pravice. Kljub temu je ustavno sodišče z večino glasov odločilo, da se zadeva vrne v presojo Vrhovnemu sodišču, ki pa doslej še ni sprejelo odločitve.

Raziskava, ki jo je opravil nekdanji ustavni sodnik, kaže, da gre za sistematično težavo: v obdobju od leta 2004 do 2013 je najmanj 1 200 sodnikov v najmanj 442 zadevah pred slovenskimi sodišči kršilo temeljne pravice. Sodstvo v Sloveniji uživa najmanj zaupanja v EU (Eurobarometer, 2013).

Ali lahko Komisija glede na svoje sporočilo o novem okviru EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158) in glede na načelo vzajemnega priznavanja (člen 82 PDEU) ter ob upoštevanju splošnih razmer v slovenskem sodstvu in člena 2(7) PEU navede, ali namerava nadalje spremljati omenjeno zadevo in, če je temu tako, kako?

—

S strani Evropske komisije so poslanci prejeli sledeči odgovor:

Komisija v zvezi z novim okvirom EU za krepitev načela pravne države (COM(2014) 0158) ponovno poudarja, da ta ni oblikovan tako, da bi se uporabljal zaradi posameznih kršitev temeljnih pravic ali sodnih zmot. Take primere je mogoče in bi bilo treba obravnavati v okviru nacionalnih pravosodnih sistemov in nadzornih mehanizmov, vzpostavljenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki so jo ratificirale vse države članice EU.

Glavni cilj okvira je obravnavanje nevarnosti za načelo pravne države, ki so sistemske narave. V skladu s tem Komisija ugotavlja, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije še ni sprejelo odločitve o zadevi, ki jo navajajo poslanci. Tudi zato Komisija na podlagi informacij, ki so na voljo na tej stopnji, meni, da se zdijo nacionalni „zaščitni ukrepi za varstvo načela pravne države“ primerni za učinkovito obravnavo takšnih nevarnosti.

V zvezi s konkretno kazensko zadevo, ki jo navajajo poslanci, in delovanjem slovenskega pravosodja, se Komisija sklicuje tudi na svoj odgovor na pisno vprašanje E-005199/2014