Vtisi o delu stažistov v Evropskem parlamentu - Tinkara Godec

Moja prva izkušnja z Evropskim parlamentom je bila Evrošola, ko sem se udeležila simulacije dela EP v Strasbourgu. Že takrat se mi je zdelo delo EP zanimivo, nisem si pa mislila, da bom nekaj let kasneje tudi sama pri tem sodelovala. Evropska Unija je en velik skupek različnih držav, Bruselj pa to še posebej pokaže. Je kot nek talilni lonec Evrope, kar ga pa naredi še toliko lepšega in zanimivejšega. To se kaže tudi v samem parlamentu, kjer so postavljene razstave in umetniška dela iz različnih držav, deli parlamenta so poimenovani po različnih delih Evrope, pa tudi v kantini se vedno najde hrana iz različnih držav. Seveda je raznolikost najbolj očitna na sejah, kjer vsak poslanec po navadi govori v maternem jeziku. Zaradi prevoda včasih razprave spremljaš z zamikom, vendar pa ravno to naredi Evropski parlament poseben.
 
Kot stažistka sem spremljala seje odborov, pisala osnutke sporočil za javnost, članke za objavo na spletni strani, razne opomnike in povzetke, včasih pa skuhala tudi kakšno kavo (brez tega pač ne gre, če cel dan delaš). V tem času je Parlament glasoval o sprožitvi 7. člena Lizbonske pogodbe proti Madžarski, ter o spremembi Direktive o avtorskem pravu na internetu. Šele ko ti temi raziskuješ, ju spremljaš, in pišeš obrazložitve glasovanja na plenarnem zasedanju, ugotoviš, kakšen pomen in vpliv ima EU na vsakdanje življenje svojih državljanov. Kot študentka mednarodnih odnosov, ki si nekoč želi v tem procesu tudi sodelovati, sem za takšno izkušnjo neizmerno hvaležna. Teoretično znanje, ki sem ga dve leti žulila na faksu, se je spremenilo v prakso. Poleg vsega dela pa je Bruselj seveda enkratna lokacija za potovanja, s čimer sem bila polno zasedena ob vikendih.
 
Od enega meseca stažiranja bom odnesla več, kot bi pričakovala. Veliko novega sem izvedela o Parlamentu in EU, njunem delovanju in oblikovanju evropske zakonodaje. Hkrati pa sem velik doživela in preživela, za kar gre predvsem zahvala asistentom, s katerimi sem preživljala dneve, Maji, Mateji in Žanu. Največja zahvala pa predvsem evropski poslanki, ki mi je to izkušnjo omogočila.