Demokracija se ne more braniti sama

Evropski ščit za demokracijo je osrednja tema letošnjega Foruma EU o parlamentarni demokraciji, ki danes in jutri poteka v Bruslju. Gre za evropski okvir za zaščito demokratičnih procesov pred tujim vmešavanjem, dezinformacijami in drugimi hibridnimi grožnjami, s katerimi se soočajo evropske demokracije.
 
Njegov cilj je okrepiti odpornost evropskih demokracij, pri tem pa povezati Evropski parlament, nacionalne parlamente, države članice in druge ključne akterje.
 
V razpravi sem poudarila, da mora Evropski ščit za demokracijo preseči raven političnih zavez in postati učinkovit sistem konkretnega ukrepanja. Evropske demokracije se namreč ne branijo samo v Bruslju – njihova prva obrambna linija so nacionalni parlamenti, volitve in institucije v državah članicah.
 
Danes se soočamo s tujim vmešavanjem, dezinformacijami, hibridnimi grožnjami, zlorabo umetne inteligence in vse bolj prepričljivimi lažnimi vsebinami. Zato potrebujemo hitrejše prepoznavanje takšnih groženj, boljše sodelovanje med državami članicami, zaščito volilne infrastrukture ter učinkovitejši odziv na dezinformacije in zlorabe digitalnih platform.
 
Posebej pomembno je okrepiti sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti. Poslanci na nacionalni ravni pogosto prvi zaznajo poskuse političnega vmešavanja in manipulacije, zato moramo njihove izkušnje in informacije bolje povezati z evropsko ravnjo.

Prepričana sem, da mora demokratična odpornost postati stalni del našega parlamentarnega sodelovanja, ne pa tema, o kateri govorimo samo takrat, ko se pojavi kriza.
 
Zakonodaja je šele prvi korak. Pomembno je tudi, da demokratične varovalke v praksi delujejo.