Evropska poslanka Romana Tomc za Tednik Demokracija: Vojna za cepiva

    Objavljeno: Torek, 16.02.2021    Rubrika: Zadnje novice
    viber_image_2021-02-11_10-46-30
    Pred enim letom so iz kitajskega Wuhana začele prihajati slike, kako se Kitajska sooča s takrat še nepoznano boleznijo. Ko bi lani vedeli, kaj vse nas čaka. Danes, leto dni kasneje, ko je celoten svet še vedno v trdnem primežu pandemije in njenih posledic. Veliko teh bomo čutili še dolgo v prihodnost. A leto dni kasneje imamo proti koronavirusu v Evropski uniji že vsaj tri varna cepiva. Cepljenih je bilo že 12 milijonov Evropejcev in to je naš velik uspeh! O zadnjih dogodkih v zvezi s cepivi smo se pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc, vodjo slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki.
     
    Gospa Tomc, mineva že skoraj eno leto od uradne razglasitve pandemije s strani WHO. V tem času Evropska unija ni zaspala. Zdi se, da je po začetnih zaostankih pri reagiranju, le našla svoje poslanstvo in v tem času veliko investirala v raziskave in razvoj cepiva proti koronavirusu.
    Res je tako. Pogosto na institucije EU letijo očitki, da je njihov reakcijski čas zelo dolg. Tokrat je bilo drugače. Postopki so stekli zelo hitro, kljub temu da Evropska komisija nima širše pristojnosti na področju zdravstva. Evropski parlament je pri tem odigral pomembno vlogo, saj smo od lanske pomladi do danes sprejeli veliko predpisov, ki predstavljajo pravno podlago, na kateri Evropska komisija lahko ukrepa, sklepa pogodbe in se dogovarja v imenu vseh dežav članic EU. Potrdili smo tudi vse potrebne dokumente za čim hitrejši dostop do evropskih sredstev. Če se spomnite, je bilo ob koncu lanskega leta največ govora o tako imenovanem večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje. S tem smo zagotovili sredstva, ki bodo pomagala državam pri spopadu s krizo. 
     
    EU je v tem času tudi veliko investirala v raziskave in razvoj cepiva proti koronavirusu, kajne?
    To je bilo ključno za razvoj cepiva. Eno leto po izbruhu virusa že imamo varna cepiva, kar je izjemen uspeh. Razvoj cepiva ponavadi traja veliko dlje. Tokrat so bile res vse sile usmerjene v to, da do njega pridemo. Za to pa je bilo potrebno tudi ogromno denarja, saj so te raziskave drage. Brez hitrih reakcij in pobud Evropske komisije in tudi drugih institucij, tak uspeh ne bi bil mogoč. Evropska unija je v podjetja, ki proizvajajo cepiva investirala 2,7 milijarde evrov in jim tako omogočila proizvodnjo cepiv še pred njihovo avtorizacijo. To je predstavljalo tudi določeno tveganje. Vložili smo denar, ne da bi vedeli ali bo na koncu prišlo do rezultata, ki smo ga pričakovali. No, na srečo se je to vendarle zgodilo.
     
    Evropska unija se je odločila za skupno nabavo cepiv. O ceni, dobavnih rokih in vseh ostalih točkah v pogodbah se je s ključnimi podjetji pogajala v imenu vseh držav članic. Zdi se, da so to gesto države z veseljem sprejele.
    Edino logično in edino smiselno. Na začetku je bilo nekaj držav, ki so skušale prehitevati in se povezati v nekakšen blok, ki bi znotraj EU sam sklepal pogodbe in nabavljal cepiva. To soliranje in delitev ni uspela. Sprejeta je bila odločitev, da bo pogodbe sklepala Evropska komisija v imenu vseh držav. S tem smo se izognili višjim cenam cepiv, kajti cene so vedno višje, ko se pogajamo za manjše količine. Preprečili pa smo tudi, da bi bile večje in bogatejše države priviligirane, saj bi manjše zelo težko tekmovale z njimi tako s ceno kot s količino. Imeli bi prvo in drugorazredne države EU, ker zelo velikokrat poudari tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen.
    To je dejstvo, s katerim smo in tudi še bomo rešili milijone življenj po vsej EU. Tudi na tem primeru se vidi, kako zelo pomembna je enotnost, pkazalo pa se je tudi, da solidarnost o kateri veliko govorimo, niso le prazne besede, ampak tudi dejansko deluje.
     
    Ampak ne bodo se celili vsi Eropejci, nekateri cepljenje odlanjajo?
    Raziskave kažejo, da se je od konca prejšnjega leta se je močno povečal delež tistih, ki se želijo cepiti. To nas navdaja z upanjem, da bomo zmagali v boju z virusom. Ključna je dovolj visoka precepljenost, ki bo po eni strani varovala ljudi, da ne bodo zboleli, po drugi pa preprečila širjenje virusa. Cepljenje je edina odgovorna odločitev, ki jo posameznik, ki se lahko cepi, lahko sprejme. Takoj, ko bom na vrsti, bom to storila tudi jaz. Vendar ob tem, ko vsi čakamo na cepivo, ne smemo pozabiti na spoštovanje omejitvenih ukrepov, nošenje mask, razkuževanje.  

    V zadnjih tednih so odmevale novice, da bo dobava cepiv manjša, kot je bilo načrtovano. S predstavniki podjetij, ki planirajo dobavo cepiv, se je sestala celo predsednica Komisije, Ursula von der Leyen. Ali nas te novice lahko skrbijo?
    Težko bi zanikali, da do zapletov ni prišlo. Farmacevtska podjetja so ena izmed najmočnejših podjetij na svetu in ne smemo pozabiti, da je njihovo vodilo dobiček. Tako se obnašajo tudi v tem primeru in skušajo zase iztržiti največ. Zato obstajajo dogovori in pogodbe, v katerih so zapisani tudi roki in količine dobave. Te je potrebno spoštovati, sicer lahko drug pogodbeni partner, v tem primeru Komisija, sproži kakšne protiukrepe. Seveda obstajajo različni objektivni razlogi, s katerimi bi se dobava lahko prilagajala, a nikakor razlog ne sme biti dejstvo, da evropske državljane postavljajo na drugo mesto in cepiva prodajajo drugim državam po višjih cenah. Evropska komisija se je na morebitne špekulacije na tem področju zelo hitro odzvala. Podpiram mehanizem preglednosti in avtorizacije izvoza, ki ga je sprožila. To nam bo omogočilo, da bomo v vsakem trenutku vedeli, koliko cepiv se iz EU izvozi. S tem bomo lahko tudi vedeli, ali so problemi pri zagotavljanju objektivni, ali gre le za prikrivanje izvoza drugim državam. Uvedba mehanizma je sicer že obrodila sadove, saj so tri farmacevtska podjetja sporočila namero o dobavi večjega števila doz.
     
    A vendar je v zraku tudi prepoved izvoza cepiv, kajne?
    Tudi to. Velikokrat smo v tem tednu slišali tudi pozive k prepovedi izvoza cepiv. V pogovoru s predsednico Komisije in tudi s pogovori med kolegi sem dobila občutek, da je EU pripravljena narediti vse, da zaščiti svoje državljane. Res nujno je, da je Komisija pri tem odločna. Gre za resne stvari in ne moremo dopustiti, da se recimo cepivo, ki je bilo izdelano v Evropi in za katerega je EU plačala razvoj, znajde na kanadskem tržišču, medtem ko podjetje sporoči, da na evropski trg ne more dobaviti dogovorjenih količin. Če pa bi se izkazalo, da podjetja špekulirajo in da bodo s tem za cepivo prikrajšani državljani EU, potem bi bila prepoved izvoza povsem upravičena.
     
    Kako pa je z novimi dobavitelji ?

    V tem trenutku se dela tudi na tem, da se poveča proizvodne zmogljivosti teh, ki prizvajajo cepiva, ki so že odobrena. Totej Moderne, Pfizerja in Astra Zenece. Vendar je Evropska komisija sklenila pogodbe še z nekaj drugimi proizvajalci. Recimo z Johnson&Johnson, ki je ameriško podjetje. Veliko se govori tudi o Sputniku, ki je ruskega izvora. Tudi za nekaj drugih proizvajalcev se pričakuje, da bodo kmalu dobili potrdilo evropske agencije za zdravila. To nas lahko navdaja z optimizmom, da bo cepiva dovolj. Gre za bitko s časom. Pomembno je, da ga dobimo čim prej, saj se v tem vmesnem času širijo različne mutacije, ki nam predstavljajo dodatne težave.  
     


    Ko gledamo podatke o številu cepljenih oseb, ne moremo mimo Izraela, ki je po tej statistiki na prvem mestu. Ali se lahko z njimi primerjamo, jih dajemo za zgled?
    Težko. Novice o tem, da je v Izraelu cepljena že tretjina prebivalstva, da Velika Britanija pospešeno cepi, prav tako ZDA, je potrebno jemati z rezervo. Nobena od teh držav svojih pogodb s farmacevtskimi družbami ni javno objavila, z razliko od Evropske komisije. Izrael naj bi za dobavo cepiva s farmacevtskimi podjetji podpisal pogodbe, s katerimi dovoljuje dostope do osebnih podatkov njihovih državljanov. V tem pogledu, razkrivanju podatkov o cepljenih osebah, je EU veliko previdnejša. Velika Britanija je tudi zgodba zase. Poleg odobritve cepiva, ki je potekalo po urgentnem postopku, medtem ko v EU poteka po standardnem postopku, ki zahteva več podatkov in dokazov, so se odločili, da bodo čim več ljudi cepili s prvo dozo. Torej računajo na to, da bo že prvi odmerek prijel, medtem, ko bodo mnogi zamudili priložnost, da bi v predpisanem času prejeli drugi odmerek. Kar lahko pomeni veliko nevarnost, saj so nepopolno zaščitene osebe potencialni prenašalci novih, odpornejših variant virusa. To je približno tako, kot bi vi zaužili samo polovico antibiotikov, ki so vam bili predpisani, druge polovice pa ne. Trenutno stanje bi se vam lahko izboljšalo, vendar na daljši rok to pomeni, da se bo sovražnik v vašem telesu okrepil in postal odpornejši na antibiotike. Ko ga boste naslednjič želeli zatreti, zdravilo ne bo več prijelo. Naš cilj je 70 % precepljenost do konca poletja, na ravni EU. Sloveniji gre zaenkrat zelo dobro.
     
    Kaj pa zdravila proti bolezni, ki jo povzroča virus? Ali smo na to čisto pozabili, vse svoje napore in sredstva vlagamo v cepiva?
    Res se o tem skoraj ne govori. Morda premalo pozornosti posvečamo tudi učinkovitim zdravilom in zdravljenjem s krvno plazmo oseb, ki so virus že prebolele. Ne smemo se usmerjati samo v cepiva, ki se sicer zdijo edina rešitev pandemije, potrebno je tudi vlaganje v razvoj zdravil, ki so se v času enega leta izkazala za učinkovita. Kljub temu, da o zdravilih ni toliko govora pa njihov razvoj vseeno poteka.

    V Evropski uniji je v teh dneh zelo različno stanje glede novih primerov. A vendar se zdi, da smo še lep čas oddaljeni od tistega časa pred korono. Se tudi vam to zdi?
    Zdi se, da smo od časov pred korono res še zelo daleč. Razmere se tudi zelo hitro spreminjajo. Če vzamemo recimo Portugalsko, ki je bila pred nekaj meseci med najboljšimi, danes je stanje katastrofalno. Jutri bo na vrsti kakšna druga država ali regija. Povsod obstaja tudi zelo velika bojazen pred novimi sevi kot so angleški, južnoafroški in brazilski. Zato države sprejemajo čedalje bolj ostre ukrepe glede gibanja tako znotraj države, kot med državami. Belgija je meje za nenujna potovanja zaprla do 1. marca. Z utemeljenim razlogom lahko prideš v Bruselj, seveda z negativnim PCR testom, nato pa je porebno kljub negativnemu testu za 7 dni v karanteno in še enkrat na testiranje. Tudi drugje so ukrepi za omejitev širjenja virusa in s tem zmanjšanja pritiska na zdravstvene sisteme kar strogi. Še posebej pomembna se mi zdi omejitev prihodov iz tretjih držav. Zelo težko bomo zmagali, če bo vsak delal po svoje. Potrebujemo enoten pristop na ravni celotne EU. To bi bilo res najbolje.
     
    Kako vidite prihodnost? Je kljub vsem zapletom s cepivi že videti luč na koncu tunela?
    Če v to ne verjamemo, se lahko kar takoj predamo. Nehamo spoštovati ukrepe, se začnemo obnašati, kot da virusa ni in počakamo, da se zruši zdravstveni sistem in ljudje dobesedno začnejo umirati na cestah. Absolutno ne! Toliko smo že naredili, imamo cepivo, samo še nekaj napora potrebujemo, pa bomo na zeleni veji. To bi bilo res neodgovorno, če bi sedaj popustili, ko smo že tako blizu rešitve.
     
    Imamo kakšna zagotovila, da nas jutri ne bo napadel nov virus?
    Žal ne. Teh zagotovil ni in jih ne more biti. Zgodovina kaže, da na vsake toliko časa svet napadejo različne katastrofe. Od vojn do bolezni. To je naša stalnica. Vendar se vedno, tudi po najbolj težkih časih, stvari spet postavijo v ravnovesje. Do naslednjič. To je naša usoda, naše življenja, ki ga moramo sprejeti. Vendar nikoli, ampak res nikoli ne smemo obupati. Ravno v teh dneh Svetovna zdravstvena organizacija začenja svojo preiskavo v Wuhanu in svet nestrpno pričakujemo izsledke. Različne govorice krožijo, upajmo, da bodo imeli možnost preiskati vse dejavnike v zvezi z izbruhom.
     
    O tem, kaj sledi, ko bomo premagali virus iz zdravstvenega vidika, kakšne bodo posledice za gospodarstvi in socialni pololožaj ljudi se bomo pogovarjali naslednjič?
    Poseldice bodo ogromne. Veliko podjetij bo moralo zapreti svoja vrata. Ukinjala se bodo delovna mesta. Vendar bodo nastajala tudi nova. Čeprav se sliši malce obrabljeno, ampak prav gotovo drži. V krizi so nekateri tudi zmagovalci. Ko vsi tečejo počasi, bo tisti, ki ima več kondicije, ki je bolje pripravljen, z lahkoto premagal vse. Tudi v tem primeru se bo zgodilo tako. Ene države bodo potegnile naprej, druge bodo zaostale. Osem paketov zakonodaje, hitro odzivanje vlade, učinkovito delovanje, konkretni ukrepi, vse to je zagotovilo, da bo Slovenija to krizo relativno dobro prenesla. Tudi svetovne in evropske napovedi kažejo, da bomo po gospodarskih kazalcih boljši od povprečja. In tako kot ste napovedali, o tem pa več prihodnjič.
     
     
     
     
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Prebivalcev v EU

    2734000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    13984000
    Število brezposelnih EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2020

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU

    20% %
    Prebivalci nad 65 let