Evropski socialni sklad: kaj bo po letu 2027?

Medtem ko mora Slovenija do konca leta 2026 počrpati še 280 milijonov evrov kohezijskih sredstev, (sicer lahko del evropskega denarja trajno izgubi), Evropska komisija že pripravlja nov predlog, kako bodo po letu 2027 urejena sredstva za zaposlovanje, znanje, izobraževanje in socialno vključevanje.

To sta na videz dve ločeni temi, v resnici pa sta tesno povezani. Kako? 

Evropski socialni sklad plus (ESF+) je eden ključnih evropskih instrumentov za zaposlovanje, izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje in socialno vključevanje. Za Slovenijo je zelo pomemben – v obdobju 2021–2027 imamo iz sklada na voljo približno 665 milijonov evrov. To so sredstva za konkretne programe na področju znanja, zaposlovanja, vključevanja, dolgotrajne oskrbe in socialne politike.

Po letu 2027 pa Evropska komisija predlaga, da sklad ne bi imel več svoje ločene finančne ovojnice, ampak bi bil vključen v širše nacionalne in regionalne partnerske načrte skupaj z drugimi evropskimi sredstvi.

To prinaša več prožnosti pri razporejanju sredstev, vendar tudi vprašanje, koliko neposredne zaščite bodo imele posamezne socialne prednostne naloge. Danes ima sklad konkretne varovalke za socialno vključevanje, predlog za obdobje 2028–2034 pa te varovalke ukinja in le postavlja mejo, da naj bi bilo najmanj 14 odstotkov sredstev teh načrtov namenjenih socialnim ciljem. To je dvorezen meč. Sama podpiram močan in samostojen sklad z lastno finančno ovojnico.

Ob tem ima Slovenija še eno zelo konkretno nalogo – pravočasno črpanje sredstev, ki jih ima na voljo že danes.

Konec maja 2025 je bilo pri programu kohezijske politike 2021–2027 izplačanih približno 5 odstotkov sredstev iz deleža EU. Za pospešitev izvajanja so bili že takrat sprejeti dodatni ukrepi.

Do junija 2026 se je izvajanje pospešilo. Evropska komisija je ocenila, da je Slovenija pri izbiri projektov in izplačilih že nad povprečnim tempom EU. Vendar delo še ni končano.

Septembra 2026 je bilo opozorjeno, da mora Slovenija do konca leta certificirati še 280 milijonov evrov kohezijskih sredstev, sicer lahko del sredstev trajno izgubi. Ta znesek se nanaša na kohezijsko politiko kot celoto, ne samo na sklad.

Zato sta pomembni dve stvari: 
Prvič: čim hitreje nadoknaditi zamude pri črpanju in zagotoviti, da Slovenija ne izgublja evropskega denarja, ki ji pripada.
Drugič: pri pogajanjih o proračunu EU za obdobje 2028–2034 zagotoviti, da bodo sredstva za zaposlovanje, znanje in socialno vključevanje jasno določena in zaščitena.