Prihodnost evropskega kmetijstva se začne pri ljudeh

Evropska poslanka Romana Tomc si je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu ogledala razstavo projekta SafeHabitus, ki opozarja na pomemben, a pogosto spregledan vidik evropskega kmetijstva – varnost, zdravje in dobro počutje kmetov ter kmetijskih delavcev.

Projekt, ki ga financira program Obzorje Evropa, povezuje kmete, kmetijske organizacije, svetovalce, raziskovalce, zdravstvene institucije in oblikovalce politik z namenom izboljšanja varnosti in zdravja pri delu v kmetijstvu.

🇸🇮 Kaj razkriva slika Slovenije? Pri obravnavi kmetijstva se največkrat osredotočamo na proizvodnjo hrane, samooskrbo, cene, konkurenčnost, kmetijska zemljišča, emisije, dobrobit živali in podnebna tveganja. Manj sistematično pa govorimo o ljudeh, ki kmetijstvo dejansko nosijo – o njihovi socialni varnosti, medgeneracijskih odnosih, negotovem nasledstvu, administrativnih pritiskih, duševnem zdravju in vsakodnevnih stiskah, ki pomembno vplivajo na to, ali bo kdo na kmetiji še ostal.

Podatki za Slovenijo opozarjajo tudi na resnost problema varnosti pri delu. Med letoma 2011 in 2020 je bilo uradno zabeleženih 9 smrtnih primerov pri delu v kmetijstvu, raziskava pa je za isto obdobje ugotovila kar 257 smrtnih primerov, povezanih z delom s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter drugimi kmetijskimi opravili.

Ob fizičnih tveganjih ne smemo spregledati niti psihosocialnih pritiskov. Raziskave kažejo, da so kmetje izpostavljeni velikim obremenitvam, v Sloveniji pa je bila v letu 2016 stopnja samomorov v tej poklicni skupini 57 na 100.000 zaposlenih, kar je približno štirikrat več od takratnega povprečja.

Če želimo govoriti o prihodnosti kmetijstva, moramo govoriti tudi o prihodnosti ljudi, ki kmetujejo.