Resolucija za ohranitev spomina na žrtve komunizma v Sloveniji

Po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma, sem razmišljala, kaj lahko ob tej nerazumni potezi Golobove vlade naredim. Kot najbolj realna možnost se je pokazala evropska peticija.

Evropski poslanci peticije ne smemo vložiti, zato sem hvaležna dr. Mitji Ferencu, da je bil pripravljen prevzeti vlogo vlagatelja. Oba njegova nastopa v Evropskem parlamentu sta se dotaknila prav vsakega prisotnega. Peticija je doživela izjemen uspeh, imela je največje število podpisnikov v letu 2023. K celoviti obravnavi te temne plati slovenske zgodovine je pripomogla tudi odmevna razstava o grobišču pod Macesnovo gorico, ki je bila v Evropskem parlamentu aprila 2024. Prav tako tudi mediji, posebej Radio Ognjišče, ki so pomagali pri obveščanju javnosti.

14.2.2024 je Evropski parlament prvič obravnaval peticijo. Vladi je bil posredovan poziv za pojasnilo o ukinitvi dneva spomina. Ker se niso odzvali, se je predsedstvo odbora jeseni odločilo, da peticijo ponovno uvrsti na dnevni red.

27.1.2025 je bila druga obravnava peticije, ki se je zaključila s sklepom, da odbor pripravi resolucijo, ki je najmočnejši instrument Evropskega parlamenta.

Temelj za besedilo resolucije je peticija in drugi dokumenti s področja zgodovinskega spomina. Besedilo, o katerem se že dva meseca pogajajo predstavniki vseh političnih skupin, je nastalo v moji pisarni. Pogajanja še niso končana, kajti socialisti in liberalci uporabljajo vse mogoče postopkovne metode, da bi oslabili besedilo in odložili glasovanje.

Ves trud, ki ga zadnji dve leti vlagam v to delo, je odziv na klic na pomoč. Korak za korakom, če ne gre doma, pa zunaj naših meja, težim k temu, kar je v tej zgodbi najpomembnejše. Da žrtve komunizma, med njimi otroci, ženske, celo nosečnice, mladi, moški, dobijo pravico do pokopa, do svojega groba, do spoštljivega spomina.