Romana Tomc: O tem, kdo vstopa v EU, naj odloča država, ne mafija in nevladne organizacije
Objavljeno: Četrtek, 02.02.2023 Rubrika: Zadnje novice
Evropski voditelji naj v luči velikega prihoda migrantov na posebnem vrhu februarja odblokirajo ključne reforme.
Evropa trenutno tiho stopa v naslednjo migrantsko krizo. Samo lani je v Evropo prispelo najmanj 330.000 nezakonitih migrantov – to je okoli 60 odstotkov več kot leta 2021 in največ po letu 2015. Te številke so nesprejemljive in dokazujejo, da obstoječa evropska migracijska politika ni uspešna. Zaradi migracij in njihovega vpliva, je po podatkih Eurobarometra zaskrbljenih 70 odstotkov Evropejcev. Tudi zato je posebni migracijski vrh priložnost za oživitev agende o migracijah.
Za močno zaščito naših meja
Zavzemamo se za močno zaščito naših zunanjih meja. Potrebujemo popolnoma operativno in okrepljeno mejno in obalno stražo (Frontex). O tem, kdo vstopa v Evropo in kdo ne, naj odloča država, ne mafija niti nevladne organizacije. Če želimo ohraniti prosto gibanje znotraj EU, potem moramo ljudem zagotoviti, da so njene zunanje meje zaščitene.
Po našem mnenju to pomeni tudi postavitev ograj, kjer je to potrebno. Ko je diktator Lukašenko kot del ruske hibridne vojne začel uporabljati migrante za napad na Evropo, se je Evropska komisija proti temu uprla z evropskimi sredstvi. Če želimo nadzorovati kdo prihaja v EU, potrebujemo mejno infrastrukturo, to je realnost. Zavračanje evropskih sredstev za te namene je napaka.
Več kot polovica ljudi, ki prispejo v EU, ne bo nikoli dobila uradnega statusa azilanta v Evropi, kar še posebej velja za tiste, ki potujejo po južnih poteh. Njihova edina možnost je nezakonito bivanje, kar pa je nehumano in za EU nesprejemljivo. Evropska komisija glede tega na žalost v zadnjih letih ni napredovala.
Posebno pozornost zaslužijo iskalne in reševalne akcije na morju, kjer je stanje slabo. Ni vzdržno in dopustno, da patruljiranje južne morske meje prepuščamo nevladnim organizacijam. Vključevanje civilne družbe je dobrodošlo, vendar potrebujemo jasna pravila, opredeljena s strani EU. Zato pozivamo k sprejetju kodeksa obnašanja za nevladne organizacije, ki izvajajo misije iskanja in reševanja.
Pot naprej
Ponovno moramo zato premisliti, kako lahko Evropa vpliva na preprečevanje nevarnih in nelegalnih poti na katere se podajo ljudje, ki so v veliko primerih tudi žrtve napačnih informacij, lažnih obljub in trgovcev z ljudmi.
Podpiramo idejo o registracijskih in sprejemnih centrih zunaj evropskega ozemlja. Čim več ljudi bi moralo vedeti, kakšne so njihove perspektive, preden tvegajo svoja življenja.
Zagovarjamo pravico do azila, ki je eno izmed temeljnih načel v našem odnosu do preostalega sveta. Smo celina svobode in solidarnosti. Hkrati pa moramo upoštevati dejstvo, da sta se obseg in kompleksnost migracij korenito spremenila. Dolžni smo ohranjati temeljne evropske vrednote in evropski način življenja. Vse to ob upoštevanju, da so nadzorovane migracije nujen in neizogiben del naše prihodnosti. Evropa se mora tej novi realnosti čim prej prilagoditi.
Od posebnega vrha voditeljev držav članic EU 9. in 10. februarja pričakujemo učinkovite predloge in rešitve, ki bodo temeljile tudi na izkušnjah propadlih preteklih poizkusov, ki niso upoštevali dejstva, da smo v Evropski uniji enakopravni in svobodni pri svojih odločitvah, svojo skupno prihodnost pa lahko gradimo le na temeljnem spoštovanju in sodelovanju.
Manfred Weber
Predsednik skupine ELS
Romana Tomc
Vodja slovenske delegacije v ELS, članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Evropa trenutno tiho stopa v naslednjo migrantsko krizo. Samo lani je v Evropo prispelo najmanj 330.000 nezakonitih migrantov – to je okoli 60 odstotkov več kot leta 2021 in največ po letu 2015. Te številke so nesprejemljive in dokazujejo, da obstoječa evropska migracijska politika ni uspešna. Zaradi migracij in njihovega vpliva, je po podatkih Eurobarometra zaskrbljenih 70 odstotkov Evropejcev. Tudi zato je posebni migracijski vrh priložnost za oživitev agende o migracijah.
Za močno zaščito naših meja
Zavzemamo se za močno zaščito naših zunanjih meja. Potrebujemo popolnoma operativno in okrepljeno mejno in obalno stražo (Frontex). O tem, kdo vstopa v Evropo in kdo ne, naj odloča država, ne mafija niti nevladne organizacije. Če želimo ohraniti prosto gibanje znotraj EU, potem moramo ljudem zagotoviti, da so njene zunanje meje zaščitene.
Po našem mnenju to pomeni tudi postavitev ograj, kjer je to potrebno. Ko je diktator Lukašenko kot del ruske hibridne vojne začel uporabljati migrante za napad na Evropo, se je Evropska komisija proti temu uprla z evropskimi sredstvi. Če želimo nadzorovati kdo prihaja v EU, potrebujemo mejno infrastrukturo, to je realnost. Zavračanje evropskih sredstev za te namene je napaka.
Več kot polovica ljudi, ki prispejo v EU, ne bo nikoli dobila uradnega statusa azilanta v Evropi, kar še posebej velja za tiste, ki potujejo po južnih poteh. Njihova edina možnost je nezakonito bivanje, kar pa je nehumano in za EU nesprejemljivo. Evropska komisija glede tega na žalost v zadnjih letih ni napredovala.
Posebno pozornost zaslužijo iskalne in reševalne akcije na morju, kjer je stanje slabo. Ni vzdržno in dopustno, da patruljiranje južne morske meje prepuščamo nevladnim organizacijam. Vključevanje civilne družbe je dobrodošlo, vendar potrebujemo jasna pravila, opredeljena s strani EU. Zato pozivamo k sprejetju kodeksa obnašanja za nevladne organizacije, ki izvajajo misije iskanja in reševanja.
Pot naprej
Ponovno moramo zato premisliti, kako lahko Evropa vpliva na preprečevanje nevarnih in nelegalnih poti na katere se podajo ljudje, ki so v veliko primerih tudi žrtve napačnih informacij, lažnih obljub in trgovcev z ljudmi.
Podpiramo idejo o registracijskih in sprejemnih centrih zunaj evropskega ozemlja. Čim več ljudi bi moralo vedeti, kakšne so njihove perspektive, preden tvegajo svoja življenja.
Zagovarjamo pravico do azila, ki je eno izmed temeljnih načel v našem odnosu do preostalega sveta. Smo celina svobode in solidarnosti. Hkrati pa moramo upoštevati dejstvo, da sta se obseg in kompleksnost migracij korenito spremenila. Dolžni smo ohranjati temeljne evropske vrednote in evropski način življenja. Vse to ob upoštevanju, da so nadzorovane migracije nujen in neizogiben del naše prihodnosti. Evropa se mora tej novi realnosti čim prej prilagoditi.
Od posebnega vrha voditeljev držav članic EU 9. in 10. februarja pričakujemo učinkovite predloge in rešitve, ki bodo temeljile tudi na izkušnjah propadlih preteklih poizkusov, ki niso upoštevali dejstva, da smo v Evropski uniji enakopravni in svobodni pri svojih odločitvah, svojo skupno prihodnost pa lahko gradimo le na temeljnem spoštovanju in sodelovanju.
Manfred Weber
Predsednik skupine ELS
Romana Tomc
Vodja slovenske delegacije v ELS, članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
451000000
Število prebivalcev v EU (2023)
2763000
Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2023)
12960000
Število brezposelnih v EU (27 2023)
13 %
Razlika v plačilu med spoloma (2021)
75% %
Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2022)
