Prispevek natečaja Evropsko pero - Digitalna tehnologija v boju proti zatonu jezikov v EU

           Morda se boste hahljali, ko vas spomnim, kako vehementni smo, kadar se postavljamo sami pred sabo, da znamo komunicirati v tujem jeziku. Morda sem vas zalotila, da ste nesigurni vase, ker čutite primanjkljaj na tem področju, morda pa prisegate in se zanašate na dobro, novo tehnologijo, ki nam je dandanes na vsakem koraku v pomoč na vseh področjih našega življenja.

             Kakorkoli že, čas je prinesel spremembe. Sporazumevanje je velik del našega življenja. Lahko bi rekli, da se kiti na vrhu lestvice vseh možnih načinov odnosov med nami. Digitalna tehnologija je prinesla lahkotnejše in hitrejše potovanje informacij. Kontakt z osebo na drugem koncu sveta je danes mala malica. Sporočila potujejo hitreje kot misli. Vse to so dejavniki, ki nam omogočajo poslovanje in komunikacijo s celim svetom. Lahko si omislimo skupinske pogovore, lahko imamo video konferenco, lahko imamo tako imenovane webinarje,  seznam možnosti je dolg.  Angleški jezik je prevzel vlogo glavnega sporazumevalnega jezika sveta. Življenje je samo prineslo pogoje, glede na zgodovinske dogodke in gibanja, ki so se vršili, da je prav ta jezik dobil dominantno vlogo. Danes pomeni biti na sceni, znati govoriti angleško. Kot učiteljica angleškega jezika sem se sama uverila, da se mladina tega dobro zaveda in se z veseljem uči magije, ki ji rečemo univerzalni jezik.  Le ta pa se tiho prikrade tudi v matični jezik, ki je poln tujk in popačenk. Prvotni jezik tako izgublja na vrednosti in spreminja svojo prvotno obliko. Že majhni otroci se srečajo z digitalno tehnologijo in izrazi v tujem jeziku prej preden naletijo na izraz v svojem materinem jeziku. To pomeni, da postaja komunikacija univerzalna, tehnološka. Leposlovje vse bolj dobiva mačehovski prizvok. Tudi stare dobre knjige izgubljajo veljavo. Ko sem izdala svojo knjigo o najstniškem življenju, je bilo večje povpraševanje po digitalni verziji  kot po stari dobri papirni. Knjiga je  napisana v angleškem jeziku prav zato, da služi tudi namenu učenja jezika, hkrati pa je namen, da se lahko prebere v katerem koli kotičku sveta. Angleščina je danes UNIVERZUM. Svet je torej zaverovan v absolutno veljavnost tehnologije in univerzalnega jezika. Prevajalniki iz vseh mogočih jezikov sveta so vse bolj izpopolnjeni. Razumevanje drug drugega sploh ni več problem. Razvoj in poudarek na različnih jezikih, ki naj bi ohranili svojo vrednost in obstoj pa vendarle še obstaja in menim, da ni bojazni, da bi kar izumrli, saj ima babilonska zgodba (The Tower of Babel) svoj pomen, ki bo najbrž trajal dokler mora. Imela sem čast spoznati deželo tulipanov in navdušena sem bila nad jezikovnim znanjem prebivalcev. Angleščina in nemščina sta brezhibni. Njihov jezik je sicer neka mešanica teh dveh jezikov, a je izgovarjava tako posebna, da si človek lahko tudi jezik zlomi. A glej ga zlomka, jaz sem ena tistih, ki se ne da in poskusi še trše orehe. Torej sem se potrudila in se jezika do neke mere priučila. (Ik ben erg blij.) Tudi Skandinavci so popolnoma suvereni, kar se tiče angleščine. Pred leti smo imeli na šoli, kjer sem poučevala, študente pedagoške fakultete iz Norveške. Njihova angleščina je bila na visokem nivoju.  Paradoks pa je, da se tisti, ki so zelo ponosni in zaverovani v svoj jezik, ne menijo kaj dosti za tuje jezike. »Me bodo že razumeli, če hočejo,« je njihov moto. Italijani so narod, ki trmasto vztraja pri svojem. Pred leti sem se peljala z vlakom iz Verone. V kupeju je sedel Italijan, ki ni znal ne angleško, ne nemško, ne francosko, skratka samo italijansko. Moja italijanščina pa je bila slaba, a dovolj dobra, da sem se jaz prilagodila in je pogovor stekel. Ko je postal kar preveč domač, sem se spomnila napisov pod slikami Leonarda da Vincija: »Vietato toccare« in zaleglo je. Francozi se nekako trudijo, a je njihov naglas zares močan, Nemci s svojo trdo izgovarjavo tudi naletijo na komunikacijsko oviro. Vedno se rada spomnim zgodbe o ladji, ki se je potapljala. Posadka je v angleščini poslala sporočilo o tem, da se potapljajo. Gospod, ki je sprejel sporočilo, je bil nemško govoreč in je stavek: »We are sinking.« razumel: » We are thinking.«  Odgovoril je: » What are you sinking about?« No, kaj se je zgodilo z ladjo, ne vem. Pri tem je treba poudariti, da ima jezik lahko življenjski pomen. Razkriva namreč lahko sporočilo, ki ima lahko tudi usodno noto. Ni naključje, da ljudje pridemo skupaj le s pomočjo sporazumevanja. Telepatsko še ne znamo.  Prijateljstva in poslovni stiki se torej tkejo, če obstaja kakršna koli možnost sporazuma. To medsebojno prepletanje tehnologije in jezikov je magična formula za uspeh in razvoj. Ena stvar torej vodi v drugo in na koncu sledi projekt, ki ga morda niti nismo načrtovali. Prinese pa to veliko veselja in veliko napredka. Naj vam zaupam, da je ta moja mala knjiga o najstnikih našla bralca tudi v Indiji. Gospod, ki je bil navdušen nad njenim sporočilom, me je prosil naj napišem še knjigo o njegovem življenju. Imel je težko otroštvo in težko je izražal svojo umetniško dušo. Preko digitalne tehnologije pa je našel sorodno dušo, mene, in nešteto možnosti sporazumevanje in razkrivanje svojih talentov in ustvarjanje. Vse skupaj je bilo nadčutno in vznemirljivo. Knjiga je že skoraj nared, čaka še njegov rokopis.  Poleg zgodbe pa nosi knjiga še sporočilo, ki pravi: »Brezpogojna ljubezen je tista, ki nas  združuje in izpolnjuje.«

 Brez digitalne tehnologije in znanja angleščine ta knjiga ne bi nikoli nastala. Nastala pa je in sigurno je razlog za to, saj se prav nič na tem svetu ne zgodi brez razloga.

Tudi poslovni svet je povsem odvisen od digitalne tehnologije in komunikacije. Tak primer je spletna trgovina, ki cvete s pomočjo interneta. Mladi in mladi po srcu se poslužujemo teh storitev in včasih je prav enostavno in zabavno.  Poznana mi je zgodba o spletni trgovini, ki ni le prodajno mesto, ampak je povezala vse isto misleče ljudi sveta. Poimenovali so jo WISE WORLD ME.  Biti moder pa pomeni slediti svojemu srcu in širiti sočutje in pomoč drugim. Življenje nas postavlja pred preizkušnje, a jim lahko dobro pariramo, če smo podkovani v vseh veščinah in polni znanja in izkušenj. Ni pa modro preveč poveličevati in precenjevati same sebe, saj se kaj hitro znajdemo v nezavidljivem položaju. Vrednote, ki jim moramo slediti so znanje,  sočutje in ljubezen do bližnjega. Z jeziki in tehnologijo pa to zlahka in kvalitetno dosegamo. Naj nam vse to še dolgo in dobro služi.

Anita Štefe

Foto: Flickr