Pogosta vprašanja

    • 1. S čim vse ste se ukvarjali, preden ste vstopili v tako imenovani "svet politike"?
    • Svojo politično pot sem kot izvoljena poslanka na listi stranke SDS začela leta 2011, bila sem tudi podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije. V letu 2014 sem bila tudi podpredsednica Parlamentarne skupščine sveta Evrope s sedežem v Strasbourgu. Trenutno sem poslanka Evropskega parlamenta, kjer se v različnih odborih ukvarjam z zaposlovanjem in socialnimi zadevami, z ugotavljanjem pranja denarja, izogibanja davkov in davčnih utaj ter ostalimi ekonomskimi in monetarnimi zadevami. Gre za področja, ki jih še posebej dobro poznam, saj se z njimi ukvarjam skozi celotno svojo poklicno in politično pot.

      V času predsedovanja Slovenije Svetu EU sem bila državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, še pred tem pa sem na istem ministrstvu vodila Direktorat za delo in pravice iz dela. V času zaposlitve na ministrstvu sem se še posebej podrobno ukvarjala z delovanjem socialnega in pokojninskega sistema ter delovno-pravno zakonodajo. Poseben izziv v tem obdobju so predstavljala tudi pogajanja s socialnimi partnerji ter sodelovanje s civilno družbo in različnimi interesnimi skupinami. Bila sem tudi direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, kjer sem se poleg organizacijsko vodstvenih izzivov dnevno srečevala s problematiko izobraževanja in zaposlovanja mladih.

      Malo gospodarstvo in težave, s katerimi se srečujejo podjetniki mi ni tuje. S tem sem se neposredno srečala že pred mnogimi leti v okviru svoje družine. Skoraj desetletje moje poklicne poti je zaznamovalo sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem podjetnikov Slovenije, Združenjem računovodskih servisov in Strokovnim svetom za davčno finančna vprašanja. Na področju podjetništva sem se tudi dodatno izobraževala in pridobila specializirana znanja. Poleg pokojnin, zaposlovanja, sociale in štipendij, moje priljubljeno področje še danes ostaja področje davkov, na katerem sem, takoj po končani Ekonomski fakulteti v Ljubljani, tudi začela svojo poklicno kariero.

      Sem mama dveh odraslih otrok, sina in hčerke, v prostem času rada plešem in vrtnarim. Glede na to, da sem veliko zdoma, se veselim drobnih hišnih opravil, ko se vračam domov, od športnih aktivnosti pa najraje smučam.
    • 2. Izobrazba?
    • Univerzitetna diplomirana ekonomistka.
    • 3. Hobiji?
    • Trenutno zapostavljeni, sicer pa ples, urejanje vrta, smučanje.
    • 4. Družina?
    • Imam veliko družino.Težko naštejem vse, za to vprašanje naj se omejim na sina Matevža, hči Marušo in partnerja Andreja.
    • 5. Katera je vaša najvišja vrednota potrebna za razvoj posameznika in skupnosti. Naštejte tri vrednote po hiearhiji?
    • Spoštovanje, sodelovanje, poštenost, odgovornost.
    • 6. Katera knjiga je vaša najljubša?
    • Will Ferguson: Sreča.
    • 7. Katero zvrst glasbe najraje poslušate?
    • Vse zvrsti, če bi morala izbrati eno, pa pop rock.
    • 8. iPhone ali pametni telefon z Androidom?
    • Iphone.
    • 9. S katero zgodovinsko osebnostjo ali zvezdnikom bi najraje šli na večerjo?
    • Z Marijo Terezijo.
    • 10. Kaj počnete v prostem času?
    • Plešem.
    • 11. Dokončajte stavek: Ko sem bil/a v srednji šoli, sem
    • včasih skrivaj odšla na zabavo.
    • 12. Kateri šport vam je najbolj všeč?
    • Smučanje.
    • 13. Katera evropska država poleg Slovenije vam je najbolj všeč?
    • Portugalska.
    • 14. Kateri je vaš najljubši film?
    • Kraljev govor.
    • 15. Kateri slovenski umetnik (pisatelj, slikar, glasbenik…) vam je najbolj všeč?
    • Drago Jančar.
    • 16. Kateri slovenski turistični kraj vam je najbolj pri srcu?
    • Kranjska gora.
    • 17. Katera je vaša najljubša barva?
    • Modra.
    • 18. Zakaj ste se v letu 2017 odločili kandidirati za predsednika RS? Prosimo za tri stavke.
    • Ker si želim več spoštovanja in sodelovanja med ljudmi, kar je bilo tudi vodilo moje kandidature. Mislim, da še nismo izrabili priložnosti, da bi demokracijo v polni meri zaživeli, to je, da bi dopuščali različnost in prav v soočanjo in polnem sobivanjo z njo spoznali v njej priložnost za rast gmotne in duhovne blaginje vseh ljudi.
    • 19. Zdi se, da spoštovanja in sodelovanja manjka predvsem v slovenski politiki, kar je med drugim jasno na primer že po nekaj minutah poslušanja dogajanja v parlamentu. Kako lahko prispevate k temu, da bodo politiki začeli poslušati drug drugega in sodelovati med seboj zato, da bi na koncu prišli do najboljših rešitev za državljane in državljanke?
    • Sama menim, da smo premajhni in imamo preveč lepo državo, da bi stopicali na mestu ali pa se ne premaknili naprej, zato, ker se politiki, za katere se včasih zdi, kot da sedijo na nekem piedestalu, ne bi mogli dogovoriti.  Mi, politiki, nismo sami sebi namen, smo tu za ljudi in moramo delati tisto, kar je pomembno za ljudi.
      Zato moramo vsi politiki torej začeti poslušati drug drugega in začeti moramo upoštevati tudi rešitve, ki jih dajejo ljudi, denimo z nasprotnega političnega pola in so dobre. Ne verjamem v to, da ena glava vse ve, verjamem pa, da več glav ve veliko. In verjamem tudi v tisti star pregovor, da je v slogi moč. Če bomo sodelovali, spoštovali drug drugega, menim, da bomo zmogli državo peljati naprej v svetlo prihodnost.
    • 20. Že dlje časa ste uspešni v svetu politike. Vam je bilo kot ženski kdaj težko v pregovorno moškem svetu politike?
    • Tudi včasih. Moram pa reči, da so me moški kolegi dobro sprejeli. Morda je to prav zato, ker sem vedno pripravljena sodelovati v različnih strokovnih razpravah, ker znam oblikovati svoje mnenje in ker sem pripravljena sprejeti tudi stališča, ki niso enaka mojim. V svojih nastopih tudi nisem podcenjujoča in žaljiva. Najtežje pri mojem delu je usklajevanje družinskih obveznosti, saj je poklic oz. kariera politika nekaj, kar vzame resnično veliko časa.
    • 21. Sanjski poklic v otroštvu?
    • V različnih obdobjih otroštva sem želela biti vse, od frizerke do pilotke.
    • 22. Ste bili kdaj v življenju brezposelni?
    • Ne.
    • 23. Ali se imate za premožnega?
    • Seveda, toda bogastva ne merim v materialnih dobrinah, temveč po tem, da imam družino, ki me podpira in da moji otroci v meni najdejo mamo, ki jim stoji ob strani, pa vendar pušča prosto pot, da  izoblikujejo svoja življenja kot si sami želijo.
    • 24. Ali v življenju kaj obžalujete?
    • Da. Obžalujem, da se nisem v mladosti lotila katerega od športov, ki so mi od nekdaj všeč, bolj aktivno oziroma bolj intenzivno, profesionalno.
    • 25. Kako dolgo že vrtnarite, ali pridelujete ekološko zelenjavo, kaj vam najbolje uspeva in pri katerih sortah zelenjave morda nimate najbolj srečne roke? Ali vas vrtnarjenje tudi psihično sprosti po zahtevnem delovniku, vam na vrtu kdo pomaga ali je to le vaše kraljestvo? Ste navdušili še kakšnega družinskega člana, ali zelenjavo tudi vlagate ali presežke razdelite med prijatelje?
    • Veselje in smisel za vrtnarjenje segata že v moja otroška leta. Pravzaprav ne le vrtnarjenje, ampak celo nękaj kmetovanja. Moja starša sta odraščala na kmetiji in tako sem imela priložnost dobro spoznati domače življenje. Posebej rada sem šla s teto na tržnico, kjer sva skupaj prodajali zelenjavo. Na žalost v zadnjem času nimam dovolj časa, da bi se ukvarjala s pridelavo zelenjave, zato so moja vrtnarska opravila omejena na cvetje in grmičke, ki jih je na vrtu čedalje več. Uživam pri delu z zemljo. To me resnično veseli in sprošča. Kakšnega posebnega navdušenja za nadaljevanje tradicije pri hiši še ni videti, ampak ljudje se običajno šele kasneje vračamo k določenim vrednotam in opravilom, ki so nam jih starši približali in privzgojili v mladosti.
    • 26. Bruto mesečni osebni dohodek in kaj ta dohodek je (plača, pokojnina, honorarji…)?
    • Bruto mesečna plača poslanca Evropskega parlamenta je 8.484,05 evra.
    • 27. Prosim za podatek o vseh izplačanih dodatkih, ki ste je prejela kot poslanka evropskega parlamenta. Zanima me tudi kako so bila porabljena sredstva za asistente v EP?
    • Na to vprašanje lahko preberete odgovore na:
      http://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/faq/18/nadomestila
    • 28. Udeležba na sejah EP?
    • Vsa statistika je na voljo:
      http://www.votewatch.eu/en/term8-romana-tomc-2.html
      http://www.mepranking.eu/mep.php?id=125104#mep
      http://www.votewatch.eu/blog/update-top-3-most-influential-slovenian-meps-september-2017/
      http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/125104/ROMANA_TOMC_home.html
    • 29. Vaše premoženje – nepremičnine, avtomobili in druga prevozna sredstva, delnice, zlato, umetnine:
    • Hiša, dva osebna avtomobila, nekaj delnic Nova24,nimam zlata ali umetnin večje vrednosti.
    • 30. Prihranki in kje oziroma v čem jih imate (denar na banki, kateri, tudi v kakšni tuji, v umetninah, zlatu…?):
    • Denar na banki, doma in v tujini. Omenjanje imen bank ne bi bilo korektno, vse podatke ima KPK.
    • 31. Imate kakšen račun v tujini?
    • Da, delno živim v Belgiji, zato je račun v tujini obvezen.
    • 32. Ste zadolženi? Kje in za kakšen namen?
    • Nimam kreditov, imam leasing za avto.
    • 33. Prosimo tudi za popis premoženja (hiša, avto, fin.sredstva na bankah, delnice).
    • Družinska hiša na parceli v Ljubljani, Volvo letnik 2011 in delnice Nova24.
    • 34. Podatke o vaših deležih, delnicah, upravljavskih pravicah v gospodarskih družbah, zasebnih zavodih in drugih zasebnih dejavnostih.
    • Imam, delnice Nova24TV.
    • 35. Podatke o vrstah in vrednosti vaših vrednostnih papirjih nad 10.000 EUR.
    • Nimam.
    • 36. Kako ocenjujete stanje v Sloveniji?
    • Statistično gledano so podatki dobri, vendar to še ne pomeni, da smo lahko mirni. Celo nasprotno. Pod površjem se skrivajo težki strukturni problemi, ki jih že nekaj let odlagamo na stran. Posebej me skrbi stanje na pokojninskem področju in v zdravstvu, nekaj pa bomo morali prav gotovo narediti za povrnitev zaupanja v institucije pravne države. Tudi na trgu dela smo soočeni z velikim razkorakom med ponudbo in povpraševanjem, kar kaže na to, da se naš šolski sistem ne prilagaja dovolj hitro. Imamo srečo, da se v Evropi gospodarstvo krepi, kar ima ugodne posledice tudi pri nas. Zato je to prava priložnost, da ukrepamo. Res je, da je najlažje pogledati stran od resničnih izzivov, vendar to ni rešitev. Vsaj za odgovorne politike ne.
    • 37. V kakšni kondiciji je trenutno severovzhodna Slovenija in kako si boste konkretno prizadevali za njen nadaljnji razvoj?
    • Regija že več let izstopa po eni izmed višjih stopenj brezposelnosti, obenem pa se ta regija v veliki meri srečuje z begom delovne sile v sosednjo Avstrijo, v enem delu tudi na Madžarsko. To je razumljivo, saj si ljudje iščejo možnosti in zaposlitve drugod, v kolikor je ne najdejo doma. Žal jih država nato kaznuje še z dodatno obdavčitvijo. Ena velikih težav v regiji je tudi nedokončana izgradnja UC Ptuj in pa izgradnja hitre ceste Ptuj – Ormož. Gre za dva velika projekta, ki čakata na realizacijo. Kot evropska poslanka žal nimam konkretnih vzvodov, s katerimi bi lahko konkretno prispevala za razvoj regije. Kar pa lahko omogočim, pa je širša razprava o težavah, ki jih regija ima in morebiti tudi potem posluh vlade, da se posveti tudi konkretnih težavam in izzivom, kajti vlada je tista, ki lahko z izvršilno močjo uresničuje ter premaguje in pomaga pri reševanju ovir v posameznih regijah.
    • 38. Je Maribor v tej državi zapostavljen, Ljubljana privilegirana?
    • Da. Čeprav sem Ljubljančanka in rada živim v našem glavnem mestu, sem zagovornica decentralizacije. Ljubljana kot glavno mesto je deležna drugačne obravnave. Ne gre pa samo za Maribor, gre tudi za vsa druga mesta in občine, ki so v depriviligiranem položaju. Slovenija je premajhna, da bi si lahko privoščili kaj takega.
    • 39. So kvote slovenske glasbe v televizijskih in radijskih programih potrebne?
    • Nasploh nisem pristaš kvotnih sistemov, ampak najbrž tako kot v kotnem sistemu v zvezi z zastopanjem žensk v politiki, je tudi na tem področju tak sistem še vedno potreben. Upam, da kmalu ne bo več.
    • 40. Podpirate prihod Uberja v Slovenijo?
    • Da, seveda. Podpiram. Jasno pa je, da je treba ustrezno urediti davčno okolje  ter vprašanje socialne varnosti.
    • 41. Podpirate točenje alkohola na športnih prireditvah?
    • Nimam nič proti točenju alkohola, ne podpiram pijančevanja.
    • 42. Podpirate posvojitve v istospolnih partnerstvih?
    • Ne.
    • 43. Bi legalizirali marihuano za osebno uporabo?
    • Premalo vem o zdravstveni dobrobiti te substance, zato bi to odločitev prepustila strokovnjakom, zdravnikom. Za uporabo, ki ustvarja privid zadovoljstva, pa je ne bi legalizirala, saj sem proti ubiranju bližnjic in zatekanju k škodljivim razvadam.
    • 44. Naj komisija za preprečevanje korupcije ostane?
    • Da. KPK sama po sebi ni težava, prav tako niso težava druge institucije per se. Kot država moramo imeti institucije, ki naj bi skrbele za to, da v državi vlada večji red, da se slišijo stiske ljudi, da skrbijo za nadzor nad drugimi institucijami, itd.  Pogoj, da lahko uresničujejo svojo pozitivno vlogo je, da so neodvisne. Žal v praksi ni vedno tako. Tako KPK, kot ostale podobne institucije se izrabljajo v politične za odstanitev motečih faktorjev. Ta je tisto, kar bi morali spremeniti.
    • 45. Komisija za preprečevanje korupcije je ugledna in zaupanja vredna ustanova, ki je v spopadanju s korupcijo nepogrešljiva.
    • Delno se strinjam: KPK se tako kot ostale podobne državne institucije žal pogosto izrablja v politične namene. To se ne bi smelo dogajati. Takšno delovanje in miselnost je treba spremeniti, saj moramo kot država imeti institucije, ki naj bi skrbele za to, da v državi vlada večji red in da se slišijo in rešujejo stiske ljudi. 
    • 46. Po kakšnih kriterijih bi predlagali ustavne sodnike?
    • Po najvišjih, ker gre za najvišje avtoritete.  Tudi pri ostalih imenovanjih bom previdna in pravična. Predlagala bom samo najboljše. Pri tem me bodo vodile ustavne norme in zakonodaja, izjemno je pomembna tudi strokovna kredibilnost posameznega kandidata, njegov ugled in strokovna avtoriteta v družbi, prav tako pa tudi spoštovanje človekovih pravic.
    • 47. Kako bi zagotovili uravnoteženost zastopanja ustavnih sodnikov glede na njihovo politično usmeritev?
    • Ustavni sodniki bi morali biti izbrani po najvišjih kriterijih, ker gre za najvišje avtoritete.  Pri izboru kandidatov za ustavne sodnike, pa tudi za kandidate za druge funkcije, morajo predlagatelja, torej predsednika RS voditi ustavne norme in zakonodaja, izjemno pomembna je strokovna kredibilnost posameznega kandidata, njegov ugled in strokovna avtoriteta v družbi, prav tako pa tudi spoštovanje človekovih pravic.
    • 48. Slovenija ima dvojna merila v primeru delovanja pravne države. Kako komentirate dejstvo, da je Igor Bavčar v zaporu zaradi pranja denarja v primeru Istrabenz, Zoran Janković pa se nam smeje v obraz, in to kljub očitkom, naj bi bil prejemal podkupnine, zahteval spolne usluge itd.? In da se t. i. balkanski bojevniki še danes svobodno sprehajajo po Ljubljani?
    • Drži vaša trditev glede dvojnih meril v pravosodju - ko nekdo, ki ni plačal nekaj evrov dolga, izgubi svoj dom, ali pa mu zarubijo vse njegovo premoženje,  nekomu drugemu pa oprostijo 16 milijonov evrov dolga, ali pa sodni postopki proti njemu padajo vsi po vrsti. Ta sistem ugrabljene države insistem prvorazrednih in drugorazrednih državljanov, ne bi smel imeti mesta v nobeni demokratični državi na svetu. Ne opravičujem nikogar, niti Igorja Bavčarja. Skrbi pa me, da je roka pravica dosegla le nekatere, ali povedano drugače – ne skrbi me, kdo vse sedi v zaporu, skrbi me, kdo vse ne sedi v zaporu, pa bi moral. In še mnogo, mnogo podobnih primerov je. Slovenija je bila pokradena in to ne enkrat. Zakoni so se pisali tako, da je bila marsikatera kraja legalizirana. In še danes se zlorablja pravo, da se nekateri vedno izognejo odgovornosti. Opažam, da so ljudje postali apatični in ne verjamejo več, da  je Zoran Janković lahko obsojen za svoja dejanja
    • 49. Javno in zasebno zdravstvo, samo javno, samo zasebno ...?
    • Oboje, a med njima mora biti jasna ločnica in transparentnost.
    • 50. Evtanazija da ali ne?
    • Ne.
    • 51. Je Slovenija sprejela premalo beguncev?
    • Ne. Mislim, da smo naredili zelo veliko. Če bi se enako trudili in namenili sorazmerno enako denarja tudi za izboljšanje življenjskih razmer državljank in državljanov Slovenije, bi bila Slovenija pravljica. V zvezi z begunsko migrantsko krizo, ki ji tudi v Evropi še ni videti konca, pa moramo za njeno uspešno reševanje, najprej odgovoriti na osnovno vprašanje, ki ga izpostavljam že od začetka krize. Gre za vprašanje povezano z določitvijo jasne ločnice med begunci in migranti in spoštovanjem evropskih vrednot.
    • 52. Bolj odprta politika države do migrantov bi reševala demografski položaj Slovenije, državi zagotovila manjkajočo delovno silo in obogatila slovenski kulturni prostor.
    • Se ne strinjam: Slovenija je v času konjunkture, v obdobju 2004 - 2008 izdala dobrih 100.000 delovnih dovoljenj za tujce. V primeru, ko je brezposelnost nizka, menim, da mora trg delovne sile biti odprt, v primerih visoke brezposelnosti pa je najprej treba ustvariti delovne pogoje za domačo delovno silo. Za izboljšanje demografskega položaja moramo najprej poskrbeti sami. Kar zadeva kulturno raznolikost, nimam nič proti, vendar je naša odgovornost, da ohranimo in krepimo slovensko kulturo in slovenski jezik.
    • 53. Kako bi se lotili reševanja problematike migracij:
    • Ob zadnjih migrantskih valih so bili problemi migracij v: masovnosti migracij, ki smo jim priča, in sicer predvsem iz drugih držav v EU, pa tudi zaradi kulturne in religiozne raznolikosti.  EU je sicer utemeljena na prostem pretoku ljudi, kapitala, blaga in storitev, sem pa prepričana, da očetje EU niso imeli v mislih tako masovnih migracij, kot so se dogajale v preteklih letih.  Kar se tiče ukrepov, morajo iti v smeri, da se ohranja in krepi slovensko kulturo in slovenski jezik, obenem pa spoštuje tudi človekove pravice, ki jih imajo migranti in begunci
    • 54. Kakšen model integracije migrantov v družbo predlagate in kako ocenjujete uspešnost dosedanje domače in evropske migracijske in integracijske politike.
    • Menim, da se niti v Evropi niti v Sloveniji nismo pravilno spoprijeli s to krizo, za katero se ne moremo dogovoriti niti, ali gre za migrantsko krizo ali begunsko. Med tem postavljam zelo jasno ločnico. Imamo begunce, do katerih moramo biti sočutni, ki jim moramo pomagati in si zaslužijo našo pomoč, in imamo migrante, ki so druga kategorija, pri kateri se moramo vprašati, ali imamo dovolj priložnosti v naši ali katerikoli drugi državi, da sprejmemo vse tiste, ki želijo priti v Evropo ali v Slovenijo.
    • 55. Podpirate obvezno cepljenje?
    • Da.
    • 56. Bo arbitražna razsodba končala slovensko-hrvaški spor o meji?
    • Ne, očitno so se težave šele začele. Potrebno bo veliko modrosti in diplomatske spretnosti, da dokončno uredimo mejo z našimi sosedi. Pri tem bi se izogibala besedi »spor«.  Žal je naša zunanjepolitična sposobnost rešitve tega odprtega vprašanja, v takšni diplomatski zasedbi kot je, precej šibka.
    • 57. Obiskujete verske obrede?
    • Da.
    • 58. Je prav, da je v Sloveniji po ustavi Cerkev ločena od države?
    • Da.
    • 59. Uporabljate facebook, twitter, instagram, snapchat ...? Kaj od naštetega in zakaj?
    • Da, vse razen snapchata. Poleg tega tudi Lindkedln. Stik z ljudmi je za moje delo pomemben in iskati ga je treba tudi preko sodobnih medijev. Živimo vendar v 21. stoletju.
    • 60. Univerzalni temeljni dohodek – da ali ne?
    • UTD je izjemno drag za proračun. Če bi vsi državljani prejemali 350 €  na mesec, bi to pomenilo 8,4 milijarde € letno, kar predstavlja celoletni proračun Slovenije. V ozadju UTD je utopična  predpostavka, da bodo ljudje, kljub temu da prejemajo dohodek, še vedno enako navdušeni nad delom in iskanjem službe.
    • 61. Dober pokojninski sistem?
    • Dober pokojninski sistem je eden od temeljev socialne države. Upokojenci potrebujejo finančno varnost in stabilnost, kar lahko omogočijo samo dostojni pokojninski prejemki. Odgovornost, da najde rešitve, ob katerih se bodo naši državljani počutili kot državljani socialno pravične države, je na slovenski vladi. Svetla točka je bela knjiga o pokojninah, ki vsebuje kar nekaj dobrih rešitev, najti je treba le politično voljo za njeno implementacijo.
    • 62. Ministrstvo za infrastrukturo trdi, da za takšne projekte kot je tretja razvojna os, ni mogoče dobiti evropskega denarja. Ali to drži?
    • Začudena sem nad takšnimi izjavami pristojnega ministrstva, kajti prav ministrstvo je tisto, ki skrbi za prijave na razpise za evropska sredstva. Slovenija bi namreč lahko zaprosila za sredstva v finančni perspektivi, ki traja do leta 2020, vendar pa, iz meni neznanih razlogov, tega ni storila. Sredstva bodo ponovno na voljo v finančni perspektivi 2020 – 2026. Upam, da bodo takrat v naši državi pristojni ravnali drugače.
    • 63. Zakaj so državne investicije leglo korupcije ter sredstvo za siromašenje države in davkoplačevalcev?
    • Korupcija se razkraja v državah, kjer vladavina prava ne deluje, kjer ne delujejo institucije, ki so primarno odgovorne za to, da se korupcija preganja in kjer ne obstaja, širše gledano, ničelna stopnja tolerance do korupcije.  V Sloveniji žal še nismo prišli tako daleč, da bi ljudje glasno izrazili svoje nestrinjanje s koruptivnimi ravnanji oz. da bi protestirali in tudi aktivno ravnali. Če bi imeli institucije, ki bi ustrezno skrbele za nadzor nad drugimi institucijami, ki bi aktivno ravnale proti korupciji, bi tega zagotovo bili manj. Problem je tudi, ker se institucije, ki jih imamo, kot na primer KPK in ostale podobne institucije, izrabljajo v politične namene za odstranitev motečih faktorjev. Ta je tisto, kar bi morali spremeniti. Sicer pa je razloge v tem, zakaj so prav državne investicije tiste, ki so pogosto legle korupcije, treba iskati tudi v tem, da je v velikih investicijskih projektih zagotovo lažje narediti finančne obvode, kot pa v investicijah, ki so vredne 2000 ali 3000 evrov. Ni zaman neka misel, ki prava, da se lažje krade velike milijarde, kot majhne zneske.
    • 64. Kaj je zdravilo proti korupciji?
    • Zdravilo proti razraščanju korupcije je najprej delujoča pravna država, nato pa jasen sistem odgovornosti tistih, ki pri velikih investicijah sodelujejo, pa tudi, kot sem že poudarila, ničelna stopnja tolerance do korupcije, kjer bi tudi ljudje sami protestirali proti korupciji.
    • 65. Kakšno je vaše stališče do referendumske demokracije - švicarskega tipa in do kršitev demokratičnih norm pri zadnjem referendumu?
    • Slovenska ustava pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, pri čemer državljani svojo oblast izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Ustava tudi določa pravico do referenduma. Naj pa povem, da je Slovenska demokratska stranka v preteklosti že predlagala, da bi se pri nas uvedlo referendumski dan. Tako bi imeli en dan v letu, na katerega bi se izvedlo glasovanje za vse morebitne referendume, za katere bi bili zakonsko izpolnjeni pogoji. Na ta način bi privarčevali sredstva davkoplačevalcev.
    • 66. Kje začeti s spremembami sedanjega oligarhičnega sistema ?
    • Menim, da je za spremembe v družbi, kakršnekoli že, najprej pomembno aktivno državljanstvo. Ljudje smo tisti, ki lahko spremenimo stvari, če se zavzamemo, če delamo s srcem in pogumom, in če imamo ob tem v mislih, da je treba pri stvareh, ki jih počnemo v življenju spoštovati drug drugega in sodelovati drug z drugim.
    • 67. Mladi so čedalje bolj pasivni, navzven navajajo, da jih politika ne zanima. Zdi pa se, da je to le izgovor in so razlogi za to drugje. Se strinjate?
    • Imam dva otroka in zdi se mi, da ju politika, če se z njo ne bi ukvarjala njuna mama, ne bi preveč zanimala. Sicer pa ne bi preveč posploševala. So nekateri mladi, ki jih politika zelo zanima, nekateri najbolj angažirani so tudi politično aktivni v različnih podmladkih stranke.
      Bi pa ob tem opozorila, da je politika zelo pomembna za vse nas ne le za mlade, saj nam kar precej kroji življenja. Mislim, da se včasih tega tudi premalo zavedamo – te pravzaprav manj vidne moči politike.
      Če pa govorimo o splošni pasivnosti, pa je to mogoče tudi posledica sodobnega življenja, ki se dogaja na socialnih omrežjih, kjer je tisti vogal sobe, ki ga slikamo, vedno lepo pospravljen.
    • 68. Mladostniki vidijo v Evropi širše možnosti za izobraževanje, nadaljevanje študija in kasnejšo zaposlitev. Kaj menite, da v Sloveniji manjka, da bi mladostniki te prednosti videli doma?
    • Menim, da ni nič narobe, če mladostnike žene v tujino. Tako pridobijo dragocene izkušnje in postanejo bolj samostojni. Problem pa nastane, če jih ne vleče nazaj domov, ker doma ne vidijo priložnosti. Manjka nam optimizma, manjka nam povezanosti. In manjka nam okolja, kjer za dobro idejo in za pošteno delo ne boš tarča ljubosumnežev, ki zaradi različnih oportunističnih primerov vidijo samo zaslužek. Politika ima nalogo, da ustvari ugodno okolje za napredek, ugodno družinsko okolje, ko bomo imeli to, se bodo mladi radi vračali.
    • 69. Znižanje volilne pravice na 16 let – da ali ne?
    • Predvsem bi morali mladim na drugačen način predstaviti dejstvo, da je politika pravzaprav pomembna in da hočeš ali nočeš upravlja z njihovo prihodnostjo danes, ne čez 10, 20 let, ko jih bo tematika začela zanimati. Sama sicer nisem pristaš znižanja volilne pravice, bolj pomembno bi bilo, da se tega načela demokracije, da posameznik lahko voli, zaveda vsak državljan. S tem zavedanjem bo potem vedno opravil svojo državljansko dolžnost, šel bo na volitve in odločal o svoji usodi.
    • 70. V zadnjih letih je Slovenska vojska zaradi pretiranega kleščenja obrambnih proračunov dobesedno shirala. Interes za vojaški poklic je vse manjši, iz vojaške službe številni odhajajo, oprema vojakov je mizerna, njihove plače so prenizke, vojska nima celovitega sistema ognjev, ustreznih zalog in rezerv streliva, nima omembe vrednega števila oklepnih vozil z zadostno ognjeno močjo, ocena njene bojne pripravljenosti je negativna, zato je treba zagotoviti zvišanje deleža izdatkov za obrambo do 2% BDP, kot se je to zavezala Slovenija.
    • Se strinjam: Zvezi Nato smo dali določene zaveze glede obrambnega proračuna, ki bi jih morali spoštovati, če želimo ostati kredibilen partner. Izjemno problematično je to, da je Slovenska vojska za svojo pripravljenost že tretje leto zapored ocenjena z negativno oceno. Pomeni, da Slovenska vojska nima na razpolago dovolj sredstev za vzdrževanje pripravljenosti in za razvoj. Menim, da je treba včasih, ko se soočamo z varnostnimi grožnjami in terorizmom po celotni Evropi narediti vse, da slovenski nacionalno-varnostni aparat ne bo tako ohromljen, kot je danes. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil bom zagotovo opozarjala na mednarodne zaveze, ki jih država daje v okviru Zveze Nato in pomen ustrezne višine proračunskih sredstev za obrambni sistem.
    • 71. Odločitev vlade, da ne podpiše mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, je neodgovorna in nemoralna. Slovenija bi to pogodbo morala podpisati.
    • Se strinjam: Jedrsko orožje je grožnja svetovnemu miru. S podpisom  bi se vsaj na načelni ravni strinjali, da je izdelava in uporaba jedrskega orožja zločin proti človeštvu.
    • 72. Slovenska zunanja politika se pretirano ozira na politična stališča ZDA, zveze Nato in zahodnoevropskih držav in ni pripravljene na kakršnekoli bolj samostojne odločitve.
    • Se ne strinjam: Kar se tiče slovenske zunanje politike, se je z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem močno spremenila. Slovenijo naše zunanje okolje dojema kot državo, ki je naklonjena Rusiji oz. zelo rusofilska. Sicer menim, da so evropske povezave in sodelovanje v zvezi Nato nujne in da se moramo ozirati k zaveznicam, ki sledijo vrednotam demokracije in so že opravile s simpatiziranjem s totalitarnimi režimi.
    • 73. Pravica do splava ni le ustavna pravica, ampak je tudi civilizacijski dosežek, zato so posegi vanjo nedopustni.
    • Delno se strinjam: Menim, da je civilizacijski dosežek vse kaj drugo kot pravica do splava. Spoštujem življenje od spočetja do smrti. Dejstvo pa je tudi, da je v našem ustavnem redu pravica do splava ustavna pravica. Gre za osebne odločitve posameznic in parov, ki se o tem odločajo in v teh težkih trenutkih velikokrat nimajo dovolj informacij o potencialnih posledicah splava, hkrati pa se zavedamo, da država s socialno politiko ne poskrbi dovolj, da bi posameznicam ali parom sploh omogočila, da lažje odločijo, da otroka obdržijo.
    • 74. Pravice istospolnih parov je treba povsem izenačiti s pravicami raznospolnih parov.
    • Se ne strinjam: Državljani so na referendumu že dvakrat zavrnili, da bi istospolni imeli povsem enake pravice kot raznospolni. Predvsem so problematične posvojitve otrok. Vendar pa je že po sedaj veljavni zakonodaji veliko pravic (npr. istospolne poroke, prej registracija) že izenačenih z zakonom o partnerski zvezi.
    • 75. V EU se pojavljajo različni predlogi za reformo unije. Kakšna naj bo EU po vašem mnenju v prihodnje in kakšno mesto Slovenije v njej?
    • Izzivov na ne manjka. Morali bi biti enotnejši. Evropska ideja temelji na solidarnosti in na miru. To je največji uspeh v naši zgodovini. Želim pa si boljše Evrope, prijaznejše do mladih, podjetnikov, starejših. Želim si hitrejših reakcij, vsekakor pa ne Evrope dveh hitrosti. Časa za premislek o naši prihodnosti ni veliko, Slovenija pa bi morala svoje mesto poiskati odločneje. Smo majhna država, ki lahko ustvarja trende. Škoda bi bilo izpustiti priložnosti na področju turizma, digitalnega trga, kmetijstva in še na drugih področjih.
    • 76. V katero smer bi moral po vašem mnenju iti razvoj obrambno-varnostnega sistema v Sloveniji in kateri njegov del bi morali najbolj razvijati? Kako vidite svojo vlogo pri tem?
    • Izjemno problematično je to, da je Slovenska vojska za svojo pripravljenost že tretje leto zapored ocenjena z negativno oceno. Pomeni, da Slovenska vojska nima na razpolago dovolj sredstev za vzdrževanje pripravljenosti in za razvoj. Menim, da je treba včasih, ko se soočamo z varnostnimi grožnjami in terorizmom po celotni Evropi narediti vse, da slovenski nacionalno-varnostni aparat ne bo tako ohromljen, kot je danes. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil bom zagotovo opozarjala na mednarodne zaveze, ki jih država daje v okviru Zveze Nato in pomen ustrezne višine proračunskih sredstev za obrambni sistem.
    • 77. Nevarni odpadki in okoljske nesreče - Kje vi vidite rešitev za to okoljsko problematiko?
    • Slovenska zakonodaja na tem področju je sicer dobro urejena, vendar pa so problemi pri njenem izvajanju. Javno smo lahko spremljali zgodbe, ko se zdi, da so nekateri obrati dobili gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje zaradi določenih pritiskov, lobijev.  Rešitev bi bila v doslednem izvrševanju zakonodaje. Če se za določeno gradnjo zahteva presoja vplivov na okolje, naj to stori neodvisna institucija, če mora imeti tak obrat zaposlene gasilce, naj jih imajo. Po toči zvoniti je vedno prepozno, bolje je, da se stvari uredi prej.
    • 78. Kako vi sami konkretno skrbite za to, da ohranjate bolj čisto okolje (s katerimi vsakodnevnimi navadami)?
    • Kot sem že omenila, v službo hodim peš, pri vožnji z avtomobilom upoštevam nasvete za varčno vožnjo, ko grem v trgovino, s seboj vzamem svojo nakupovalno vrečko, ne nakupujem materialnih stvari, ki jih ne potrebujem in tako naprej. Morda se zdijo malenkosti, a prav z malenkostmi se da na čisto okolje vplivati na ravni posameznika.
    • 79. Verjamete, da je za klimatske spremembe kriv človek?
    • Človeštvo seveda nosi del krivde in tudi del odgovornosti za klimatske spremembe. Zato je na njem tudi odgovornost, da posledice klimatskih sprememb odpravlja ali pa vsaj v čim večji meri zmanjšuje.
    • 80. Težnja v svetu so obnovljivi viri energije. Ali smo na področju OVE dovolj ambiciozni oziroma bi morali biti bolj ambiciozni (in v to vlagati več sredstev)?
    • Slovenija se je zavezala k izrazitem povečevanju deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije v končni porabi. Prizadevanja gredo torej v dve smeri, in sicer k učinkoviti rabi, kar pomeni nižjo končno porabo in v smeri novih proizvodnih virov. Investicije v nove proizvodne vire pa so precej zastale predvsem zaradi težavnega umeščanja v prostor in družbene nesprejemljivosti (vetrne elektrarne, HE na Muri, ...) ter razmeroma nizkih cen električne energije, kar investicije dela ekonomsko neupravičene.
      Ljudi bi seveda bilo treba bolj usmerjati in stimulirati k uporabi obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi, vseeno pa so z OVE tudi problemi. Na primer: pri kurjavi na biomaso je Slovenija naredila napredek, pozimi pa je zaradi tega problem v kvaliteti zraka. Ne bi torej nujno rekla, da bi morali vložiti več sredstev, pač pa, da je treba bolj uporabiti sredstva, ki jih imamo na voljo.
    • 81. Bi podprli ukrep, da bi po mestih imeli več dnevov brez avtomobila (in ne le 22. september) in do kdaj bi lahko (oziroma morali) z naših cest spraviti avtomobile z notranjim izgorevanjem? Kakšne so vaše osebne navade na tem področju (ali se poslužujete javnega prevoza, koliko se vozite z osebnim avtomobilom, greste v službo ali po opravkih peš ali s kolesom)? Je javni prevoz pri nas dober?
    • Dan brez avtomobila se mi zdi zelo dober način za ozaveščanje in promocijo varstva okolja. Nisem pa prepričana, da bomo s tem rešili dejanske probleme. Menim, da ima Slovenija celostno gledano slab sistem javnega prevoza – namreč, če bi imeli boljše povezave z javnim prevozom, kjer bi se lahko za ta prevoz odločili večkrat na dan, bi se ljudje zagotovo odločali za javni prevoz. Tako pa nekaterim prebivalcem iz odmaknjenih krajev ne preostane drugega, kot vsakodnevna vožnja z avtomobilom v službo. Kot sem že omenila, v službo hodim peš, ko pa sem v Sloveniji, pa za transferje uporabljam osebni avto, po opravkih v bližini doma pa grem peš.
    • 82. Prepovedali smo brezplačne plastične vrečke. Bi morali po vašem narediti še korak naprej in jih povsem prepovedati?
    • V povezavi z ohranjanjem okolja je treba predvsem ozaveščati ljudi in jih spodbujati k njihovemu aktivnemu ravnanju. Čeprav na ravni posameznika, lahko vendar le veliko prispevamo k  ohranjanju in čistemu okolju z drobnimi dejanji: hojo namesto avtomobila, uporabo torb namesto plastičnih vrečk ipd. Opažam, da se ljudje zavedajo pomena čistega okolja, na primer v trgovine hodijo s svojimi torbami, s čimer je poraba vrečk manjša.
    • 83. Kakšno je vaše stališče do vpeljave ničelne tolerance glede alkohola v prometu? Kdaj ste bili nazadnje kaznovani zaradi prometnega prekrška? Kakšnega?
    • Se strinjam, alkohol v prometu nima mesta. Mogoče sem kdaj v preteklosti vozila nekoliko nad omejitvami, a v zadnjih letih kakšnega prekrška nisem storila. Se pa držim pravila: ko vozim, ne pijem nič.
    • 84. Na katerih tehnoloških področjih lahko Slovenija v prihodnjih 10 letih povede kot tehnološka velesila?
    • Že sedaj imamo uspešna tehnološka podjetja, ki sodelujejo na primer tudi z Naso, ali pa so znani v širšem evropskem prostoru. Menim, da bi se lahko razvili predvsem na področju nanotehnologij, letalske industrije, na področju računalniške tehnologije. Pogosto sem že slišala primerjavo, da je Slovenija dragulj, ki čaka, da jo svet odkrije. Vedno znova pa me razveselijo odkritja in spoznanja, ki jih dosegajo znanstveniki in raziskovalci z Inštituta Jožefa Štefana.
    • 85. Katere tri tehnološke inovacije bodo po vašem mnenju v prihodnjih 10 letih najbolj zaznamovale našo družbo? Zakaj?
    • V zadnjih časih je zanimiv razvoj robotike, kjer so izjemni potenciali, a tudi pasti – bodo roboti sčasoma pri vseh dejavnostih nadomestili ljudi? Odkritja na področju medicinske tehnologije – tu mislim, da se dogaja nesluten razvoj, ko bomo lahko celo prišli do tega, da bodo iz različnih materialov narejeni organi, ki bodo lahko podobni naravnim organom, ter spremembe na področju avtomobilske industrije – v kolikor bo res prišlo do tega, da bomo začeli bolj uporabljati električne avtomobile, bi to zagotovo kar precej pretreslo naftno industrijo.
    • 86. Čakalne dobe so rak rana našega zdravstva. Skozi leta se je izkazalo, da pristojni nimajo politične volje, kot tudi ne znanja in moči, da bi končno uredili to področje. Kako je po vašem mnenju potrebno izpeljati reformo zdravstva ter urediti področji zasebnega in javnega zdravstva, da bomo zmanjšali dolge čakalne vrste ali jih celo ukinili?
    • Slovenski zdravstveni sistem potrebuje celovito nadgradnjo ob ohranjanju javnega, solidarnostnega in vzajemnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi višjih prispevkov ne bo zdravstveni sistem nič boljši in čakalne vrste nič krajše. Bo pa lahko na ta račun kdo še vedno dobro služil. Najprej pa je treba prevetriti in racionalizirati sistem ter izkoreniniti odlivanje denarja prek preplačanih proizvodov in storitev.
    • 87. Otroška srčna kirurgija: Program, ki je nekoč postavljal Slovenijo med najboljše v Evropi, je danes predmet obračunavanja med zdravniki, trpijo pa bolniki. Kako bi uredili program otroške srčne kirurgije? Bi ga ukinili in zakaj? Kakšna bi bila v tem primeru alternativa? Kdo bi moral odgovarjati zaradi napak in kdaj lahko pričakujemo, da bodo odgovorni sankcionirani?
    • Prav srce parajoče je, kaj se dogaja s programom otroške srčne kirurgije. Tu je sistem odpovedal v celoti, zdi se, kot da tisti najbolj odgovorni ne vedo več, da se pogovarjajo o zdravju in življenjih otrok, v medijih lahko poslušamo le še očitke drug drugemu. Odgovorni za takšno stanje bi morali biti sankcionirani že takrat, ko je bilo prvič javno objavljeno mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, a ker to ni bilo storjeno, se bojim, da je stanje danes dejansko še slabše. Morda so zadeve resnično že tako daleč, da bi otroško srčno kirurgijo bilo treba osnovati na novo, z ekipo strokovnjakov, ki jim je zdravje otroka na prvem mestu.
    • 88. Ali menite, da bi morala biti minimalna pokojnina zagotovljena vsem upokojencem, tudi predčasno upokojenim. Zakaj da, zakaj ne?
    • S tem se ne bi mogla povsem strinjati. Z reformo pokojninskega sistema bi lahko dosegli marsikaj. Nepošteno pa se mi zdi, da varstveni dodatek, ki ga sedaj prejemajo nekateri, presega pokojnino osebe, ki je delala polno delovno dobo.
    • 89. Ali je zasebno šolstvo grožnja javnemu šolskemu sistemu ali dobrodošla vzpodbuda za to, da s tem postane javna šola boljša, učinkovitejša, kvalitetnejša?
    • Vsaka konkurenca je dobra, zato tudi zasebnega šolstva ne vidim kot grožnje.
    • 90. Problematika učbenikov in delovnih zvezkov je na dnevnem redu že zadnjih nekaj let. Starši se pritožujejo, da otroci gradiva ne uporabljajo, a ga vendarle morajo imeti. Kje bi morali poiskati rešitve za to, glede na to, da se razprave začnejo vsakega 1. septembra in čez dober mesec nato tudi končajo brez zaključka?
    • Teh razprav resnično ne razumem in se mi včasih zdi, kot da se odvijajo zgolj zaradi založnikov in piscev učbenikov. Vsi bi namreč morali strmeti k istemu cilju, da otroke čim več naučimo.
    • 91. Problematika odhajanja »mladih možganov« v tujino? Kje najti rešitve in to omiliti/preprečiti?
    • Nič ni narobe v tem, če mladostnike žene v tujino. Tako pridobijo dragocene izkušnje in postanejo bolj samostojni. Problem pa nastane, če jih ne vleče nazaj domov, ker doma ne vidijo priložnosti. Manjka nam optimizma, manjka nam povezanosti. In manjka nam okolja, kjer za dobro idejo in za pošteno delo ne boš tarča ljubosumnežev, ki zaradi različnih oportunističnih primerov vidijo samo zaslužek. Politika ima nalogo, da ustvari ugodno okolje za napredek, ugodno družinsko okolje, ko bomo imeli to, se bodo mladi radi vračali.
    • 92. Se strinjate z ocenami, da je Organizacija združenih narodov postala neučinkovita, nepomembna in kako bi se lahko njena učinkovitost izboljšala?
    • Menim, da ta organizacija nima več tako pomembnega vpliva. Resolucije in opozorila že zdavnaj ne učinkujejo več. Prepad med razvitimi in nerazvitimi državami je vse večji. Absurdno je, da v nerazvitih državah lažje prideš do mobitela, kot do hrane.
    • 93. Kako bi opredelili prekarnost? Katere vrste zaposlitvenih razmerij po vašem sodijo v skupino prekarnih zaposlitev?
    • Prekarnost ima več obrazov, zato ni povsem enotne opredelitve. Lahko pa prekarne zaposlitve opišemo glede na njihove značilnosti. Gre za občasne ali začasne in negotove zaposlitve, ki ne zagotavljajo zadostnih sredstev za dostojno življenje ali ustrezne socialne zaščite in ne upoštevajo evropskih in nacionalnih delovno pravnih standardov.
      Menim, da nobeno pravno razmerje ne moremo vnaprej označiti kot tisto, ki je tipično prekarno. Vendar se kaže, da se prekarnost pogosto skriva v statusih samozaposlenosti in pri nekaterih drugih civilnih pogodbah.
    • 94. Ali prekarnost v Sloveniji po vašem mnenju predstavlja velik problem?
    • Da, vendar to ni značilno samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale države EU.
      Podatki kažejo, da se je zaposlenost v Sloveniji v primerjavi z letom 2008 zmanjšala v vseh kategorijah v realnem sektorju. Povečalo pa se je število samostojnih podjetnikov. Delodajalci namesto rednih zaposlitev raje sodelujejo z zaposlenimi, ki so samostojnimi podjetniki in na ta način znižujejo svoje stroške.
      Dejstvo je, da delodajalci v želji po večjem dobičku iščejo možnosti za znižanje stroškov, te pa skušajo znižati predvsem na račun zaposlenih. Glede na to, da so stroški dela v Sloveniji nadpovprečno visoki, je prav gotovo tudi država posredno odgovorna za to, da delež prekarnih zaposlitev v zadnjih letih narašča.
    • 95. Davki (obdavčitev plač) – So po vašem mnenju davki v Sloveniji previsoki ali prenizki? Ali so plače po vašem mnenju v Sloveniji premalo ali preveč obremenjene? Ali bi na račun nižje obremenitve plač zarezali v javni sektor? Ali ste za to, da se poviša neto plača in na kakšen način – kako bi to izpeljali?
    • Obremenitev plač je previsoka, pri čemer bolj kot obremenitev z davki moti obremenitev s prispevki. Že dolgo opozarjam na to, da je sistem prispevkov v Sloveniji popolnoma neustrezen in da so prispevki, kot posebna vrsta obvezne dajatve za katero zavezanec lahko pričakuje neko »protistoritev« izgubili svoj pomen. 
      Ne vidim neposredne povezave med znižanjem obremenitve plač in rezi v javni sektor. Glede javnega sektorja zagovarjam predvsem večjo odvisnost plače od produktivnosti (variabilni del).
      Sem proti vmešavanju države v plače, ki se izplačujejo v gospodarstvu. Zagovarjam pošteno plačilo, pri čemer imam v mislih povezavo s produktivnostjo. Uspešnost podjetja naj se odrazi tudi na plačah zaposlenih. Prepričana sem, da dobri delodajalci takšno prakso že upoštevajo. Pri tem opozarjam tudi na trenutno izkrivljeno razmerje med minimalno plačo in izhodiščno plačo za posamezen tarifni razred, kot to urejajo kolektivne pogodbe.  Delodajalci in sindikati naj pričnejo pogajanja o uskladitvi (prilagoditvi) izhodiščnih plač glede na realno stanje.
    • 96. Privatizacija: Ali naj država proda NLB in Telekom Slovenije? Ali je prav, da je prodala Mercator in ali bi ga morala kupiti nazaj?
    • Da. To je tudi zaveza, ki jo je Slovenija dala Evropski komisiji ob dokapitalizaciji bančnega sistema. Prodajo zagovarjam tudi iz drugih razlogov. Ker na splošno zagovarjam umik države iz gospodarstva (razen nekaj strateških naložb) in ker se je dosedanje državno lastništvo v NLB izkazalo za izrazito škodljivo. Ob spornih tajkunskih kreditih tudi pranje denarja. Očitno je, da država vztraja pri lastništvu tudi zaradi skrivanja preteklosti
      Ne. Država se je iz Mercatorja umaknila prepozno in zamudila priložnost, da svoj delež proda po višji ceni in solidnemu kupcu.
      Ne glede na to, da zagovarjam prodajo, imam velike dvome v poštenost prodaje v primerih, ko se kot kupci pojavijo malo znani finančni skladi za katerimi se skrivajo »domača« imena. Podpiram prodajo strateškim kupcem, ki se tudi sicer že ukvarjajo s podobno oz. komplementarno dejavnostjo, ker to pomeni večjo verjetnost za obstoj in nadaljnji razvoj podjetja.
    • 97. Zdravstvo: Ali je denarja v zdravstvu dovolj? Ali ste za to, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Ali podpirate dvig prispevkov za zdravstvo? Ali ste za ukinitev koncesij?
    • Najprej reorganizacija in racionalizacija. Dejstvo je, da bo (tudi) zaradi staranja prebivalstva delež izdatkov za zdravstvo  naraščal. Vendar brez temeljite prevetritve sistema ni smiselno nobeno dodatno vlaganje in nobeni dodatni prispevki. Dokler ni popolnoma jasno, kaj zajema košarica pravic in dokler se ne prekine sprega med dobavitelji in naročniki (prirejena in preplačana javna naročila) denarja ne bo nikoli dovolj.
      Temelj naj ostane javno zdravstvo, seveda z nadgradnjo zasebnega. Bistvena je transparentnost in ločitev med enim in drugim sistemom. Glede zavarovanja zagovarjam konkurenco, ki bo prinesla večjo ponudbo in nižje cene.
      Sedanji koncesionarski sistem je zgrešen, koncesije pa pogosto dodeljene na netransparenten način. Sistem otežuje vključitev novim, mladim zdravnikom in deluje protekcionistično do tistih, ki so že v mreži.
    • 98. Kriptovalute: Ste že kdaj kupili kakšno? Kakšno je vaše mnenje o kriptovalutah? Ali bi jih morala država regulirati?
    • Ne, kriptovalut nimam, poznam pa trgovanje z njimi. Dobro bi bilo,da bi država vzpostavila zakonodajne okvire za trgovanje s temi valutami, v smislu zagotavljanja kriterijev in meril za oblikovanje trga kriptovalut in sodelovanja na tem trgu.
    • 99. Drugi blok jedrske elektrarne: da ali ne. Zakaj? Vaše stališče do okoljskih vprašanj. Naj Kemis in podobni obrati stojijo v bližini naselij?
    • Drugi blok NEK je umeščen v dolgoročne strateške načrte Republike Slovenije. Pred dokončno odločitvijo pa bo potrebno preveriti  predvsem vprašanja glede okoljske sprejemljivosti in dolgoročne rentabilnosti.
      Kar se tiče Kemisa in podobnih obratov, pa naj samo opozorim na direktivo SEVESO, ki ima sicer stroga merila in kriterije, ki jih mnogo od naših obratov ne dosega, zaradi česar bi ministrstvo za okolje in prostor te normative moralo preveriti in nato tudi skladno s tem dajati okoljska soglasja. Sicer pa menim, da predelovalnice izjemno škodljivih odpadkov ne sodijo v neposredno bližino naselij oz. ljudi.   
    • 100. Deluje v Sloveniji pravna država za vse enako?
    • Ne. Vsak dan znova se soočamo s tem, da pravna država ne deluje za vse enako, da imamo pravzaprav ugrabljeno državo. Imamo prvorazredne in drugorazredne državljane, kjer za nekoga velja, da ga izterjajo za vsako neplačano položnico, in da za njegov 200 evrski dolg dajo hišo na dražbo, medtem ko za drugega umaknejo dokaze, jih oprostijo v sodnih postopkih, jim spregledajo slabe bančne prakse, ali pa jih, nenazadnje, pomilostijo.
    • 101. Kako povrniti zaupanje v državo?
    • Gre za dolgotrajen in težak proces, kjer se spremembe ne zgodijo čez noč, saj je zaupanje že tako skrhano, da je treba na tem res garati. A znana misel pravi, da se vsaka pot začne s prvim korakom. Prvi korak je jasen: konkretna vzpostavitev odgovornosti na različnih sistemih in podstateh družbe ter zavedanje, da politiki nismo sami sebi namen, temveč, da smo tu za ljudi. Za dolgoročne spremembe v družbi, kakršnekoli že, pa je najprej pomembno tudi aktivno državljanstvo.
    • 102. Bi priznali neodvisnost Katalonije in kdaj?
    • Pravica do samoodločbe je temeljna pravica vsakega naroda. Tudi Slovenija kot samostojna država je izšla prav iz te pravice naroda. Katalonci si zaslužijo, da sami odločajo o svoji usodi.
    • 103. Kaj ogroža prihodnost Slovenije?
    • Prihodnost Slovenije ogroža razdeljenost, premalo spoštovanja in premalo sodelovanja ter izguba zaupanja ljudi v politiko. To je treba spremeniti. Ljudem je treba povrniti zaupanje v delovanje politike in v to, da je politika tista, ki bo z dobrimi odločitvami, v splošnem spremenila stvari na bolje. Toda, sem optimist in mislim, da ni še vse izgubljeno ter da se korak za korakom stvari lahko spremenijo na bolje. Ko bomo spremenili miselnost, da so vsi politiki isti, da so vsi politiki slabi, in ko bomo na politiko ponovno začeli gledati kot na nekaj pozitivnega, ko bodo tudi vsi politiki imeli v mislih predvsem delovanje v dobrobit državljanov, potem bomo tudi kot skupnost dosegli neslutene možnosti razvoja.
    • 104. Zakaj vozijo vlaki v Sloveniji počasi?
    • Vlaki v Sloveniji vozijo počasi, ker nimamo modernizirane železniške infrastrukture, pa tudi kompozicije, ki so na voljo, imajo že določeno težo let, in ne glede, da so vzdrževane, je razvoj šel naprej. Ker torej ni bilo ustreznih vlaganj in ker se bo sedaj vložilo več kot 1 milijarda evrov v zgolj 27 kilometrov železniške proge, se bojim, da se bodo vlaki v Sloveniji še dolgo vozili počasi.
    • 105. Ali obstaja kakšen stavek oziroma rek, ki Vas vodi v življenju?
    • Ne bi rekla, da je vodilo, je pa misel, ki se mi je vtisnila v spomin in me spremlja, in sicer od Antona Martina Slomška, ki je dejal: »Kdor hoče druge vneti, mora najprej sam goreti.«
    • 106. Kako bi v pomagali sprožiti procese, da se zaščiti proizvode kot je na primer kranjska klobasa, Kraški teran, itn. Ali bi zaščitili vse proizvode, ki so slovenski? Kakšno pa je vaše mnenje o arbitražnem sporazumu ter neupoštevanju arbitraže s strani Hrvaške?
    • Kar se tiče slovenskih proizvodov, menim, da mora slovenska vlada storiti vse potrebno, da jih ustrezno in pravočasno zaščiti. Sama kot evropska poslanka sem lahko le neke vrste opozorilni glas ali alarm, ki izpostavlja, da je slovensko etnološko in kulinarično dediščino treba zaščititi. Žal smo tu v preteklosti že izgubili veliko priložnosti, ker se slovensko ministrstvo za kmetijstvo, pod vodstvom Dejana Židana, ni ustrezno odzivalo oziroma je zaspalo v trenutkih, ko bi moralo aktivno ukrepati. Žal se podobno dogaja tudi pri črpanju evropskih sredstev, ko se  slovenske oblasti, iz meni nejasnih razlogov, ne poslužujejo vseh možnosti za financiranje projektov, niti se ne prijavljajo za finančna sredstva v evropskih skladih, ki so na voljo.
      Kar se tiče arbitražne odločitve, pa Slovenija nima razlogov za slavje, ker smo veliko ozemlja izgubili, prav tako nismo dobili ozemeljskega stika z odprtim morjem, temveč zgolj služnostno pot. Vlada Mira Cerarja je že pred časom sprejela možnost, da mejo poleg policije varuje tudi vojska, a menim, da v tem trenutku glede uveljavljanja arbitražnega sporazuma potrebe po tem ukrepu ni. Sicer pa čas dela za nas, tako da bi v tem trenutku morali opustiti populistično retoriko ter se lotiti dialoga in diplomacije ter pri reševanju meje v ospredje postaviti interese naše države.
    • 107. Ali priznavate, da je Osvobodilna fronta slovenskega naroda z NOB položila temelje slovenske državnosti in samostojnosti?Ali menite, da je domobranska prisega zvestobe Hitlerju narodno izdajstvo?Ali se zavedate, da predlog »sprave« ideološki voditelji in politični zagovorniki domobranstva – zlasti Katoliška Cerkev – zlorabljajo za rehabilitacijo kolaboracije?Ali se strinjate, da bi šola s poučevanjem slovenskega odpora okupatorjem morala med mladimi vzgajati domoljubje?
    • V nadaljevanju odgovor:
      Na še vedno zelo občutljiva vprašanja iz naše preteklosti, ki še vedno ne more postati za vse povsem sprejemljiva skupna zgodovina, ni mogoče odgovarjati enoznačno z DA ali NE. To še posebej ne na vprašanja, ki so sugestibilna in ki s svojo namigujočo enosmernostjo celo spodbujajo k nadaljnjim ločitvam in nepomirljivosti. Sama nisem zgodovinarka, a kot vem, so tudi med zgodovinarji različna stališča, mnenja in pogledi o preteklosti v času zlasti druge svetovne vojne in po njej vse do samostojne Slovenije. To je bilo obdobje, ki je bilo po krutosti najhujše, ki ga je doživel naš narod v svoji zgodovini. Druga svetovna vojna, totalitarni in vse do leta 1990 nedemokratični režim označujejo značilnosti, ki so med drugim zanikovale temeljne človekove pravice in med njimi kot na primer svobodno demokratično volilno pravico, svobodo govora ipd. O naravi prejšnjega režima je tudi Ustavno sodišče že večkrat nedvoumno ugotovilo, da je bil v dobršnem delu zločinski in krivičen. Prav zaradi takega režima je ostalo ogromno vprašanj iz naše vojne in nedemokratične preteklosti odprtih, hkrati pa je možnost raziskav v novem demokratičnem okolju dala že vrsto odgovorov, ki nekdanjo podobo zgodovine močno spreminja in zahteva ponoven premislek o naši zgodovini. Sicer spoštujem borce za osvoboditev, dodajam pa, da je osvobodilni boj potekal v dveh linijah, se v revolucionarnem boju. Žal so bili mnogi izrabljeni za revolucionarni boj s ciljem vzpostaviti totalitarni režim, ki ga vsa EU, razen Slovenije, obsoja.
      Naj dodam, da lahko temelje naše skupne države Slovenije lahko iščemo tudi v oddaljeni preteklosti, nenazadnje tudi v letu 1848, ki je utrlo pot nikoli ugasli misli o skupnem slovenskem prostoru - Zedinjeni Sloveniji, a sama bi izpostavila plebiscit leta 1990, ki je izrazil prepričljivo voljo po samostojni državi in enotnosti slovenskega naroda kot nikoli prej v naši zgodovini.
      Slovenke in Slovenci so bili kot narod kar nekajkrat v zgodovini na pragu lastne in samostojne države, a šele naši generaciji je uspelo dosanjati tisočletne sanje naših prednikov. Znana so prizadevanja za lastno domovino skozi tisočletja, bolj seveda v 19. stoletju. Ne glede na to, da smo bili del Avstro-Ogrske monarhije, se je kot prva, če bi temu rekli državna tvorba, ki sicer še ni imela vseh lastnosti prave demokratične države, oblikovala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je nato po dobrem mesecu in pol obstoja, ko še niti niso mogle zaživeti vse strukture države, preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenija pa je kot demokratična država postala povsem samostojna po tem, ko so se ljudje na plebiscitu odločili za samostojnost. Z odločitvijo ljudi na plebiscitu leta 1990 so šele bili tlakovani temelji slovenski državnosti in samostojnosti. Govoriti o tem, da je Osvobodilna fronta slovenskega naroda položila temelje slovenske državnosti in samostojnosti, pomeni prikrojevanje zgodovine za sebi lastne potrebe.
      Prva kolaboracija, ki se je v polpretekli zgodovini zgodila, je bila med slovenskimi komunisti in nacisti. Druga kolaboracija pa se je začela takrat, ko je več kot 2500 pravih Slovencev bilo že pobitih s strani komunistov, ki so divjali po širni Sloveniji.
      Obdobje med in po drugi svetovni vojni je žalostno poglavje naše zgodovine in ne gre za preteklost, ki jo moramo pustiti za sabo, kot to nekateri želijo prikazati. Imamo stotine morišč, ki so raztresena po vsej državi. Žrtvam, katerih ostanki ležijo brez imena in groba, smo dolžni izkazati osnovno spoštovanje, kakor to pritiče civilizirani družbi. Pred resnico smo bežali 70 let, pa ji nismo ušli. In ji nikoli ne bomo. Resnice ne moremo spremeniti, lahko pa jo priznamo. Tisti, ki so povzročili gorje se morajo pokesati, tisti, ki so bili gorja deležni, pa morajo znati odpustiti. Potem bomo lahko rekli, da smo dosegli spravo. Tega se ne da narediti s spomeniki in obeležji, to lahko naredimo samo v svojih srcih.
      Domoljubje v smislu ljubezni do domovine je izjemno pomembno in strinjam se, da bi potrebovali več domoljubne vzgoje v osnovnih šolah, pa tudi kasneje, v srednjih šolah, nenazadnje tudi na fakultetah. Žalostno je, da mladi danes ne vedo prav veliko o osamosvojitvi Slovenije, več pa vedo o obdobju prve in druge svetovne vojne ali pa o Karantaniji. Toda domoljubje se ne vzgaja s poveličevanjem nekdanjega političnega režima, s poveličevanjem vojaških/polvojaških ali paravojaških struktur, prav tako ne s poveličevanjem zgolj enega dela zgodovinske resnice. Domoljubje pomeni ljubezen do lastne domovine, do naroda, do njenega jezika, kulture, in nasploh do narodne identitete in pomeni ohranjanje vsega tega.
    • 108. Kako se po vašem mnenju Slovenija sooča z demografskimi spremembami? Smo nanje dobro pripravljeni?
    • Menim, da tako Slovenija, kot tudi širši prostor, Evropa, nista dobro pripravljeni na demografske spremembe. Govorim o tem, da se prebivalstvo stara, imamo problem, ker bodo v naslednjih desetletjih zaradi demence zdravstveni proračuni precej bolj obremenjeni. Zelo podpiram trend medgeneracijskih centrov, vključenosti starostnikov v družabno življenje, v okolico. Žal je pri nas ta način vključevanja še v povojih, potekajo razni programi, v katerih sodelujejo prostovoljci in dobro bi bilo, da bi se država bolj vključila v to. Na žalost pa o demografskem stanju na ravni države veliko govorimo, dejansko stanje pa je že zdavnaj preraslo nivo pogovorov in čaka na čimprejšnje ukrepe.
    • 109. Menite, da smo na področju skrbi za starejše še socialna država?
    • Slovenija je po ustavi socialna država, s socialno pravičnostjo pa imamo kar nekaj težav. Vedno poudarjam, da je Slovenija bogata država glede socialnih transferov, vendar premalo pravična. Samo poglejte, s čim se soočajo družine, ki negujejo starostnika, in ki si pogosto ne morejo privoščiti ustrezne oskrbe v domovih za upokojence. Veste koliko ur, ki niso plačane, žrtvujejo (po navadi) ženske, ki te osebe negujejo? Po drugi strani smo bogata država, vendar pa imam vedno bolj občutek, da denar, ki se steka v državno blagajno prek prispevkov, davkov, nato odteka v napačne kanale. Ni mi všeč, da se vedno znova pogovarjamo o tem, kako bomo več denarja namenili humanitarnim organizacijam, ne osredotočimo pa se na to, kako bomo vzpostavili dolgoročno vzdržen in pravičen socialni sistem, ki bo ljudem omogočal dostojno življenje, starejšim pa dostojno in človeka vredno starost.
    • 110. Je slovenska šola dobra? Se dovolj prilagaja potrebam časa? Od česa je po vašem mnenju odvisno kvalitetno šolstvo?
    • Menim, da je tudi šolstvo tisti državni podsistem, ki si zasluži prenovo. Če se prilagaja potrebam časa? Nisem prepričana, težko bi rekla, da je to res. Imamo veliko mladih, ki se izseljujejo in veliko mladih, ki zaposlitve ne dobijo na svojem področju, če jo sploh dobijo. Kvalitetno šolstvo bi po mojem mnenju moralo temeljiti na znanju. Ne na birokraciji, na prerekanju, katere učbenike in delovne zvezke bo uporabljal posamezni učitelj. Dober šolski sistem producira osebe z uporabnim znanjem.
    • 111. Kje vidite vlogo države pri zagotavljanju oskrbe in nege starejšim? Kje se začne osebna odgovornost vsakega posameznika?
    • Država mora poskrbeti za tiste starejše, ki sami ne morejo poskrbeti zase oziroma jim ne morejo pomagati njihove družine. Država mora poskrbeti za sodobne domove starostnikov, slediti je treba trendom in razvoju na področju gerontologije in geriatrije, v idejah o tem, da domovi za starostnike niso hiralnice, ampak centri veselja in aktivnosti. Odgovornost posameznika pa se začne v osnovni celici družini, v tem, da so najprej bližnji v oporo osebam, ki ne morejo več skrbeti zase.
    • 112. Se strinjate s trditvijo, da smo bremena starosti v nesprejemljivi meri prevalili na ljudi same oziroma njihove svojce?Povprečna cena institucionalnega varstva v Evropi dosega približno 3-kratnik povprečne pokojnine, tudi v Sloveniji je vedno manj starostnikov, ki zmorejo sami poravnati stroške za bivanje v domu za starejše. Kje vi vidite rešitve za problem financiranja skrbi za starejše?
    • Res je, finančno breme je v veliki meri oziroma skoraj povsem na svojcih, nekaj finančnih sredstev se lahko pridobi za nego in pomoč, vendar pa teh sredstev še vseeno ni dovolj, da bi starostniki lahko sami krili stroške za svojo oskrbo. Menim, da si prav vsak starostnik, ne glede na to, kakšno je njegovo fizično ali psihično zdravje zasluži dostojno starost in da bi, v kolikor družina starostnika, svojci, tega bremena ne zmorejo, del bremena morala prevzeti država. Konec koncev imamo v ustavi zapisano, da smo socialna država. Nekatere rešitve bi lahko našli, če bi končno uresničili ideje in sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi moral sistemsko urediti to področje in za sprejetje katerega je bilo včeraj že prepozno, tako pa se ministrstva še vedno ukvarjajo s tem, katero bo tisto, ki bo pristojno. Zavedati se je potrebno, da se celotna družba stara, in da mora država temu primerno sprejeti tudi ustrezne ukrepe.
    • 113. Kje vidite vlogo Slovenije v EU - država, ki sledi, ali država, ki sooblikuje politike?
    • Vloge Slovenije v EU nikoli nisem dojemala na način države, ki sledi. Konec koncev, vodili smo, takrat še evropsko sedemindvajseterico, in takrat smo bili mi tista država, ki je nakazovala smer evropskim politikam. Slovenke in Slovenci, ki delujemo v evropskih institucijah sooblikujemo evropske politike in prispevamo h kreativnosti evropskih politik. Sama, na primer, to najbolje počnem, ko sem v vlogi poročevalca svoje politične skupine – kot na primer sedaj, ko sem poročevalka za implementacijsko poročilo Pobude za zaposlovanje mladih.
    • 114. Prihodnost EU: V kakšno smer bi morala iti EU - vračanje pristojnosti državam članicam ali povečanje pristojnosti nadnacionalnih struktur?
    • Težko bi se strinjala s tistimi, ki trdijo, da gre razvoj EU v pravo smer. Samo govoriti o tem, da moramo biti močni in enotni, ni dovolj. Ena izmed ključnih težav je, da se še nismo odločili o skupnem cilju. O tem, kakšno Evropo želimo. Naši pogledi o tem, ali sploh in kako ohraniti evropske vrednote, so različni. Zato se morajo oziroma moramo politični odločevalci na evropskem parketu sprva dogovoriti o tem. Osebno menim, da je morda boljše, da poiščemo najmanjši skupni imenovalec, kjer lahko sodelujemo odlično in šele nato gradimo naprej. Z drugimi besedami – da sodelujemo tam, kjer smo lahko najbolj učinkoviti.
    • 115. Kateri scenarij iz Bele knjige o prihodnosti Evropske unije vam je najbližje oziroma ali vidite možnost dodatnih scenarijev? Katerih?
    • Menim, da trenutno Evropska unija deluje precej razglašeno in nima enotne vizije, kako naprej. Prenehajmo se ukvarjati s temami, na katere nimamo vpliva, poiščemo najmanjši skupni imenovalec ter se uskladimo glede ukrepov na ključnih področjih. Ko bomo to naredili, bo čas za večje projekte. Zato sta mi najbližja scenarija Bele knjige št. 3 in 4. Menim, da tisti, ki želijo več, lahko storijo več in se povezujejo na področjih, za katera menijo, da so skupaj lahko uspešnejši. Za tiste članice, ki se ne želijo povezovati na vseh področjih, pa je morda bolje, da naredijo manj in tisto bolj učinkovito. Pomembno je, da EU ne ostane razglašena.
      Strinjam se, da bi EU morala imeti skupno vojsko, skupno mejno in obalno stražo na zunanjih mejah in skupno azilno politiko. Vse to je pomembno v časih, kjer se soočamo z obstoječo varnostno sliko. Prav tako bi morali imeti okrepljen nadzor na zunanjih mejah EU.
      Očitno se krepi tudi zavedanje, da bo eden ključnih problemov EU v naslednjih letih, kako ohraniti evropski socialni model, ki poka po šivih. Predvsem zaradi še vedno previsoke brezposelnosti mladih, starajoče se družbe in migracij. Kako zagotoviti socialno vzdržnost, je eno izmed težjih notranjih vprašanj, s katerimi se bo Evropa morala soočiti v naslednjih letih, zato je pomembno sodelovanje tudi na področju socialne politike in predvsem na področju pokojninskih sistemov.
      Menim, da je potrebna boljša harmonizacija davkov oziroma davčne osnove, prav zaradi zagotavljanja konkurenčnosti in delovanja enotnega trga. S tem namenom sem tudi podprla predlog Komisije za uvedbo skupne konsolidirane davčne osnove, saj je to v tem trenutku, ko se borimo proti davčnemu izogibanju in davčnim utajam, pomemben dosežek. Čeprav se velike korporacije temu upirajo, moramo vztrajati pri tem, da sprejmemo čim več ukrepov, ki bodo zagotovili enostaven, pravičen in pregleden način obračunavanja in plačevanja davkov.
    • 116. Kateri so po vašem mnenju največji dosežki Evropske unije v zadnjem desetletju?
    • Največji dosežki so zagotovo enotni trg, brezcarinsko območje, skupna valuta in pa mnogo spodbud za mlade – kot na primer Erasmus + ali pa Jamstvo za mlade. Ne pozabimo na obdobje miru, ki traja že več kot 70 let.
    • 117. Katere so po vašem mnenju največje napake, ki jih je storila Evropska unija v zadnjem desetletju?
    • Ena izmed največjih napak je podcenjevanje naše varnostne podobe in premalo sodelovanja držav članic na tem področju. Prav tako pa menim, da smo podcenili pomembnost sosedske politike, zaradi katere imamo prav danes toliko odprtih vprašanj. EU je pravzaprav obdana s konfliktnimi območji in menim, da bi morali že v preteklosti več pozornosti namenjati prav sosednjim državam. Drugo področje, ki pa me najbolj skrbi, takoj za varnostno podobo, pa je demografska slika. Tudi Slovenija bo morala čim prej sprejeti pokojninsko reformo, čakanje in odlašanje ne pomenita nič dobrega za naše državljanke in državljane.
    • 118. Ali menite, da je slovenska tranzicija neuspešna? Bi morali izvesti lustracijo oz. prepoved delovanja na javnih funkcijah vsem tistim, ki so v času komunističnega režima kršili človekove pravice?
    • Slovenija je bila v preteklosti v primežu drugih držav, z drugim sistemom, sistemom strahovladja, totalitaristične represije. Iziti iz takšnega sistema v neposredno parlamentarno demokracijo je težko in na nekaterih področjih nam še danes ni uspelo. Uspelo pa nam ni, ker se tisti pomladni zanos ob osamosvajanju, ki je bil v ljudeh, ni preselil tudi v politiko in ker so politiki, ki so aktivno nasprotovali osamosvojitvi, v novonastali državi zasedli najbolj vidne funkcije. Nikoli ni prepozno, da bi začeli uveljavljati , da sodniki, ki so kršili človekove pravice v preteklem režimu, ne bi smeli več obleči sodniške toge, še manj pa, da bi zasedali najvišje vrhove v sodstvu.
    • 119. Komu bi v središču Ljubljane raje postavili spomenik: Milanu Kučanu ali Jožetu Pučniku?
    • Dr. Jožetu Pučniku, seveda. Bil je nesporno oče slovenskega naroda, ki je kljub temu, da ga je nekdanja totalitarna oblast izgnala iz države, znal ohraniti v sebi ljubezen do domovine in menim, da bi s postavitvijo spomenika dr. Pučniku tudi simbolno pokazali, da je ljubezen do domovine tista, ki zmore premagati drobne, vsakodnevne politične razhajanja in nasprotovanja.
    • 120. V Sloveniji zavetišča za zapuščene živali (z redkimi izjemami) vodijo večinoma sp-ji oz. podjetja, ki pri delovanju zasledujejo dobiček. 30 dni za oskrbo psov plača država, po tem dnevu lahko zavetišče žival evtanazira - kar se ponekod tudi dogaja. Letno tako pri nas umre več sto popolnoma zdravih živali, ki bi jim prej ali slej lahko našli dober dom. Tudi v tem pogledu je Slovenija še vedno močno za ostalimi - v mnogih drugih državah zavetišča vodijo neprofitne organizacije, stroške oskrbe živali v zavetiščih pa ne plačujejo občine, temveč država in to za ves čas bivanja določene živali v zavetišču. Kakšna se vam zdi opisana praksa, ki velja pri nas in kaj bi vi storili v smeri, da nobeni taki živali ne bi bilo potrebno umreti, v kolikor po 30 dneh v zavetišču ne najde novega doma?
    • Slovenija ima sicer trenutno dobrih deset zavetišč za zapuščene živali, ki so bodisi v lasti občin ali pa v zasebni lasti in za občine izvajajo javno službo skrbi za zapuščene živali, pri čemer se porajajo različne težave, predvsem financiranja te službe. Občine namreč nimajo jasno predpisanega načina za zagotavljanje sredstev za to dejavnost, kar bi bilo mogoče oziroma možno spremeniti z uvedbo možnosti predpisovanja občinskih dajatev v ta namen. Zagotovo je razprava o financiranju zavetišč živali tista, ki bi jo veljalo odpreti v širšem prostoru, saj bi tudi na ta način, torej z ustrezno ureditvijo financiranja zavetišč, lahko dosegli, da do evtanaziranja povsem zdravih živali ne bi prihajalo.
    • 121. Zakaj v Sloveniji leta 2017 še vedno govorimo o tolikšnem številu brezdomnih živali (približno 1.500 jih sprejmejo v zavetišča vsako leto)? Kdo nosi odgovornost za to problematiko in kje bi morali iskati rešitve, da dolgoročno v Sloveniji ne bi več potrebovali zavetišč?
    • Tako visoko število brezdomnih živali je po mojem mnenju v prvi vrsti predvsem posledica neodgovornosti lastnikov domačih živali.  V kolikor bi se ljudje resnično v celoti zavedali, da imeti domačo žival, kot je pes, mačka, papiga, zajček, hrčki, ali podobno, pomeni tudi skrb in odgovornost, in bi skladno s tem tudi delovali, sem prepričana, da ne bi bilo toliko zapuščenih živali. Torej, najprej je odgovornost na vsakem posameznem lastniku. Ker te odgovornosti žal ni v takšni meri, kot bi bilo potrebno, to pomeni, da bi država morala tudi več ukrepov usmerjati v ozaveščanje, izobraževanje, vzgajanje o odgovornosti do živali. 
    • 122. Vinjeta
    • Vinjeta na cesti Italija-Hrvaška povzroča velike težave lokalnem prebivalstvu, saj se tujci poslužujejo lokalnih cest. Podpirate njeno odpravo na tem odseku?
      Iz slovenskega vinjetnega sistema je, kolikor sem seznanjena, izvzet samo predor Markovec,  do česar je prišlo, ker se je obalna cesta zaprla in namenila sprehajalcem in turizmu, na obali pa ni bilo druge alternative za promet, razen skozi naselje. V kolikor bi vlada dobila pobudo, da se ukine vinjete na določenih odsekih po različnih cestah v državi, bi takšno pobudo seveda morala strokovno preučiti in če bi se pokazalo, da gre za identične okoliščine kot pri predoru Markovec, bi bilo treba ravnati enako in vinjete ukiniti.
       
    • 123. Ali ima Istra po vašem mnenju ustrezno gospodarsko in družbeno težo v državi? Je torej dovolj prisotna, ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti?
    • Ne, teža, ki jo ima Istra v državi, je premajhna. V slovenski Istri ni skupnega koncepta razvoja, čeprav celotna slovenska Istra nudi široko paleto možnosti razvoja in tudi mednarodnega povezovanja, predvsem pa bi se lahko usmerila na projekte s področja turizma, kmetijstva, kulture (npr. slikarske, igralske, glasbene in druge kolonije). Ko govorimo o razvojnih spodbudah in novih priložnostih financiranja, je tega premalo. Sicer obstaja nekaj evropskih čezmejnih programov, za katere upam, da bodo uspešni.
    • 124. Ker smo lokalni spletni medij, tudi nekaj vprašanj, ki se nanašajo na pomursko regijo. Ste za postavitev HE na reki Muri?
    • Pri tako pomembnih vprašanjih je najprej treba doseči čim bolj široko družbeno soglasje o tem. Torej, ko govorimo o obnovljivih virih energije, bi veljalo prioritetno izkoristiti hidroenergetski potencial slovenskih rek, zlasti tam, kjer je dosežena družbena sprejemljivost in ni resnih naravovarstvenih omejitev. 
    • 125. Včasih smo govorili o razvojni osi Koper-Ljubljana-Maribor, na Koper pa se v glavnem pozablja. Tudi tako, da v Kopru razen univerze ni sedeža nobene od osrednjih državnih institucij. Katera od državnih institucij naj bi po vašem mnenju sodila v Koper (kot Pošta v Mariboru npr.)?-Po Brexitu se nekatere evropske institucije že selijo iz Velike Britanije. Katero bi postavili v Koper?
    • Žal mi je, da naše obmorsko mesto Koper nima večje teže tudi, ko govorimo o državnih institucijah. Na državni ravni je bil premajhen premik v smislu decentralizacije. V Koper bi gotovo sodile institucije, povezane z morjem, preučevanjem morja, pomorstva, ladjedelništva, turizma, kmetijstva. Eden od korakov postavljanja obalnih mest v ospredje je bil tudi projekt Evro-sredozemske univerze, ki smo jo vzpostavili v letu 2008, v času prve vlade Janeza Janše. Evro-sredozemska univerza je tudi ena od prednostnih projektov Unije za Sredozemlje.
      O tem, katero evropsko institucijo prenesti v Slovenijo, je težko govoriti. Če bi sledila željam, bi rekla seveda najpomembnejše, toda realnost je drugačna. Navadno se države članice o tem pogajajo.

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let