ROMANA TOMC: "PREISKAVA DAVČNIH UTAJ NA DOBRI POTI, VENDAR ŠE BREZ ZAKLJUČKA."

Poslanci Evropske ljudske stranke, člani največje politične skupine v Evropskem parlamentu, se v tem tednu mudijo na političnem kongresu na Malti. Fiskalna stabilnost, gospodarska blaginja, južna soseska, Brexit, boj proti pranju denarja in izogibanje davkom, so prednostne teme tokratnega kongresa.

Kot članica odbora PANA, Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, se evropska poslanka Romana Tomc s problematiko pranja denarja in utaje davkov poglobljeno ukvarja. »Tako kot večina afer, je bila tudi afera Panama Papers v medijih predstavljena precej pompozno. Pomembno se mi zdi, da odkritja, do katerih bomo prišli v preiskavah, ne bodo ostala brez epiloga,« je ob svoji izvolitvi v odbor poudarila Romana Tomc.

Preiskovalni odbor je v slabem letu svojega delovanja organiziral veliko število dogodkov, od zaslišanj, preiskovanih misij v najbolj izpostavljene države, strokovnih raziskav in pogovorov s strokovnjaki. Prav tako je vsem državam članicam EU in tudi Evropski komisiji poslal poziv za predložitev dokumentacije, povezane z delovanjem davčnih sistemov. »Ob tem ne morem mimo razočaranja, ki je povezano z ukrepanjem v Sloveniji. Po začetni pompozni objavi seznama ljudi in podjetij, ki so se ujeli v Panama papers, je nastal popoln mrk. Pristojni organi gotovo vedo, da delujem v odboru PANA. Prav tako novinarji. Vedo tudi, da odbor poziva k sodelovanju vse, ki bi imeli koristne informacije. A zaenkrat se name še ni obrnil nihče,« je poudarila Romana Tomc.

Zakonodaja na davčnem področju še vedno omogoča veliko skrivanja. Evropska unija ima na voljo precej vzvodov, s katerimi lahko vpliva na davčne sisteme, vendar problem presega meje EU: »Prav je, da smo ambiciozni, a bodimo realni. Težko vplivamo na to, kakšna bo zakonodaja v Panami, lahko pa vplivamo na to, kakšna bodo pravila v Evropi. Lahko sprejmemo zakonodajo, ki bo vplivala na obnašanje bank, davčnih svetovalcev in odvetnikov. A vendar so interesi tisti, ki tukaj pišejo zgodbo,« je poudarila Romana Tomc in zaključila: »Čaka nas še veliko dela, a s svojim dosedanjim delovanjem si je preiskovalni odbor Pana prislužil podaljšanje svojega mandata. Če bo odbor ob koncu svojega mandata predlagal spremembe zakonodaje, ki bodo odpravile pomanjkljivosti, je bil namen njegove ustanovitve dosežen.«

 *************

V nadaljevanju objavljamo pregled dela odbora PANA, Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, od ustanovitve v juniju 2016:
V okviru odbora, ki je bil ustanovljen v sredini lanskega leta, se je zvrstilo že veliko število dogodkov: zaslišanj, preiskovalnih misij, pogovorov itd., s katerimi člani odbora želijo raziskati ozadje dogajanja na področju utaje davkov in predvideti prihodnje korake. Vse do izbruha afere je namreč dogajanje potekalo skrito očem javnosti, z razkritjem dokumentov družbe Mossack Fonseca pa so vpogled dobili tudi številni raziskovalni novinarji in druga zainteresirana družba.
Člani odbora so v Evropski parlament povabili številne akterje, ki so razkrili ozadje dogajanja. To so bili raziskovalni novinarji različnih medijskih hiš, na prvem srečanju prav člani ICIJ - Mednarodnega konzorcija novinarjev, ki so bili “krivi” za razkritje dokumentov. Namen srečanja je bilo predvsem razumevanje ozadja odkritij, njihovega namena in pa seveda pričakovanj, ki jih novinarji imajo do zakonodajnih teles. Različni novinarji so predstavili svoja odkritja in poudarili vlogo finančnih institucij in drugih posrednikov (kot so odvetniki, osebni svetovalci in upravljalci premoženja) v oblikovanju shem in skrivanju identitete oseb v ozadju. Poudarili so, da škandal ni povezan samo s Panamo, po kateri je razkritje dobilo tudi ime, ampak tudi s številnimi drugimi državami, tudi znotraj Evropske unije (EU). Poudarili so tudi, kako pomembno je zaščiti t.i. whistleblower-je, torej prijavitelje nepravilnosti, ki so delovali v interesu javnosti in si zato zaslužijo primerno zaščito.
V začetku letošnjega leta je odbor Pana organiziral tri zaslišanja vpletenih »posrednikov«, torej pravnikov, računovodij in bankirjev v aferi Panama Papers. Osredotočili so se predvsem na prakso Nemčije, Švedske, Francije in Švice, vpleteni posredniki pa so članom odbora ponudili jasen vpogled v samo dogajanje. Sodelovali so tudi tožilci, finančne preiskovalne enote, bivši zaposleni v bankah, raziskovalci in preiskovalni novinarji. Prav vsak je lahko predstavil svojo izkušnjo, številni nagovori pa so jasno pokazali, kako težko delo čaka člane odbora. Skrivanje, kaznovanja, grožnje in številne druge situacije, s katerimi so se morali soočiti. Prav njim je zaščita tudi namenjena, saj so številni zaradi svojih izpovedi in razkritij javnosti ostali brez službe, soočiti pa so se morali tudi z drugimi grožnjami.
Na pogovoru s predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Projektna skupina za finančno ukrepanje, Evropski bančni organ in drugi, je razprava tekla v smeri razumevanja oblikovanja in izvajanja mednarodnih standardov na področju izmenjave informacij v davčne namene in standardov za boj proti pranju denarja. Katera so telesa in mehanizmi, ki pomagajo k njihovi uspešni implementaciji in izvajanju? Govorci so poudarili, da so se razmere v zadnjih nekaj letih močno izboljšale in ob tem predvsem pozdravili vlogo Skupine za finančno ukrepanje. Kljub temu pa je afera Panama Papers razkrila številne pomanjkljivosti na področju implementacije pravil, predvsem v zvezi z avtomatično izmenjavo informacij med organi in identifikacijo dejanskih lastnikov. Evropskim poslancem so svetovali okrepitev nadzornih organov in pomoč državam v razvoju. Izpostavili so tudi nekaj držav, ki ne delujejo v skladu z mednarodnimi standardi za boj proti utajam in pozvali k dogovoru o enotnem razumevanju, kdo so t.i. »politično izpostavljene osebe«.
Vabilu v Evropski parlament sta se odzvala tudi evropska komisarja Věra Jourová, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov ter Pierre Moscovici, evropski komisar, za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino. Namen obeh srečanj je bila razprava o zakonodajnih spremembah in sodelovanju na področju boja proti pranju denarja in davčnim utajam. Komisarka je poudarila pomembnost izvajanja tretje Direktive o boju proti pranju denarja in potrebo po posodobitvi četrte. Revizija bi morala vsebovati jasne cilje in vizije za sankcioniranje posrednikov, ki so vpleteni v davčni kriminal, kot tudi javne registre v vsaki državi članici, kar bi pripomoglo k večji transparentnosti vpletenih in dejanskih lastnikov določenih družb in podjetij. Pierre Moscovici je v svojem nagovoru članom odbora Pana poudaril pomen uveljavitve direktive Sveta o izmenjavi informacij med davčnimi organi, ter seveda sodelovanje na področju zakonodajnih sprememb. Prav tako se je zavzel za izpostavitev jurisdikcij, ki ne sodelujejo z organi pregona in ne želijo razkriti podatkov. Ta »črna lista« je trenutno zelo kratka in člani odbora so pozvali Komisijo k razširitvi. Oba komisarja sta poudarila tudi neuspešnost nekaterih držav članic pri implementaciji direktiv in napovedala temeljito oceno učinka ukrepov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti.
Na naslednjem panelu so sodelovali predstavniki Evropskega urada za boj proti goljufijam, Europol-a, Eurojust-a, Belgijskega finančnega nadzornega organa, preiskovalni sodniki, predstavniki davčnih uprav in bonitetni nadzorniki. Predstavniki organov pregona so predstavili uveljavljanje pravil proti pranju denarja in davčnim utajam in predstavili ovire, s katerimi se na tej poti srečujejo. Govorili so tudi o svoji vlogi pri preiskovanju Panamskih dokumentov ter poudarili potrebo po poglobljenem nadnacionalnem sodelovanju na področju davčnega kriminala. Tudi po njihovem mnenju so posredniki ključni akterji pri vlaganju v t.i. »off-shore« podjetja, veliko pa je potrebno narediti na področju transparentnosti in izmenjave informacij.
Odbor se je srečal s profesorjem Josephom Stiglitzem, prejemnikom Nobelove nagrade za ekonomijo. Ta je poudaril, da so bila Panamska razkritja le vrh ledene gore, ki pa so pripomogla k ničelni toleranci do tajnih oaz. Zavzel se je za javno dostopnost registrov lastništva, oblikovanje črne liste oaz, boljšo zaščito prijaviteljev nepravilnosti in vključitev določbe o preglednosti v prihodnjih trgovinskih sporazumih. Opozoril je, da podpisovanje mednarodnih sporazumov o izmenjavi informacij med davčnimi organi ne bo preprečilo skrivanja v davčnih oazah, saj prav tiste države, ki so glede tega najbolj izpostavljene (tudi Panama), tovrstnih sporazumov ne bodo uveljavile. Zato potrebujemo globalna pravila, katerim bodo podrejeni vsi svetovni finančni centri.
Člani odbora Pana so se udeležili tudi ugotovitvenih misij v Združeno kraljestvo, na Malto, v Luxembourg in Združene države Amerike, kjer so se seznanili z nacionalnimi zakonodajami in praksami na davčnem področju. Na podlagi misij in predstavitve izsledkov raziskav in predstavitve delovnega dokumenta je odbor Pana dobil tudi zeleno luč za podaljšanje svojega mandata.
V delovnem dokumentu, ki sta ga pripravila poročevalca Kofod in Ježek, je predstavljen cilj raziskovalnega dela odbora in predstavlja enotno razumevanje vprašanj, ki so odprta. Delovni dokument, ki temelji na posvetovanjih z vsemi političnimi skupinami, izpostavlja ključne teme, akterje in prakse, ki se jim zdijo pomembne za nadaljnje preiskovanje tekom mandata.
Pomemben del dokumenta pa bodo tudi rezultati študij, ki jih je izvedel Oddelek Evropskega parlamenta za raziskave. Namen raziskav je predstaviti učinek razkritih dokumentov na posamezne države članice in oceniti, kako uspešne so države v boju proti pranju denarja in izogibanju davkom. Rezultati raziskav, ki bodo objavljeni v mesecu aprilu, bodo pripomogli k še globljemu razumevanju odprtih vprašanj in izzivov.
Potek dogodkov, ki so se zvrstili v slabem letu delovanja odbora, je komentiral tudi predsednik preiskovalnega odbora, Werner Langen in hkrati izpostavil nekaj izzivov, s katerimi se odbor sooča danes: »Žalosti me dejstvo, da nekateri organi ne kažejo nobenega interesa po sodelovanju. Še posebej sem presenečen nad neodzivnostjo Evropske komisije, saj smo več kot 6 mesecev čakali na prejem zahtevanih dokumentov. Kljub temu, da so dostop do dokumentov imeli le člani preiskovalnega odbora, je bila večina počrnjenih, predvsem na zahtevo posameznih držav članic. Enako velja za poziv, ki smo ga vseh državam članicam poslali že v mesecu Novembru. Nekatere so se odzvale hitro in korektno, od nekaterih, natančneje desetih, pa vse do marca nismo prejeli nikakršnega odgovora. Med njimi je tudi trenutna predsedujoča Evropski uniji, Malta. Kljub temu se bomo še naprej zavzemali za podrobne in konkretne rešitve, kar je tudi glavna naloga ustanovljenega odbora.«