Romana Tomc: Revščino lahko premagamo z ustreznimi ukrepi

Današnji 17. oktober je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1993 razglasila kot svetovni dan boja proti revščini. Nesprejemljivo je, da se toliko naših sodržavljank in sodržavljanov še vedno spopada z revščino ter z drugimi težavami, ki so posledica revščine.  Še bolj me skrbi, da njihovo število narašča, čeprav je gospodarstvo začelo okrevati. Dejstvo je, da ukrepi vlade, kljub okrevanju gospodarstva in kljub temu, da je za zmanjšanje revščine vsako leto namenjenega več denarja, niso učinkoviti.  So prevč populistični in premalo domišljeni. Prav tako še vedno ni dosežena pravična razdelitev sredstev, socialni sistem ostaja zapleten in nepregleden.

Poslanka Romana Tomc je ob tej priložnosti dejala:

»Nesprejemljivo je, da se toliko naših sodržavljank in sodržavljanov še vedno spopada z revščino ter z drugimi težavami, ki so posledica revščine.  Še bolj skrbi, da njihovo število narašča, čeprav je gospodarstvo začelo okrevati. Socialni transferi so močno orodje v rokah vlade, s katerimi bi lahko vplivali na zmanjšanje revščine. Dejstvo, da ta kljub okrevanju gospodarstva in kljub temu, da je za zmanjšanje revščine vsako leto namenjenega več denarja, kaže, da ukrepi niso učinkoviti.  So prevč populistični in premalo domišljeni. Prav tako še vedno ni dosežena pravična razdelitev sredstev, socialni sistem ostaja zapleten in nepregleden.  Pogosto do tistih, ki so najbolj pomoči potrebni, denar ne pride.

V teh dneh je v postopku sprejemanja tudi državni proračun. Od številk, ki se suhoparno prikazujejo na papirju, je odvisna kakovost življenja vseh nas, še posebej pa tistih, ki živijo pod pragom revščine. Z mnogo ljudmi, ki so ostali brez službe, sem se srečala in skoraj ga ni bilo med njimi, ki ne bi dejal, da si želi predvsem zaposlitve in dostojno plačanega dela. Zato bi morala vlada ob tem, da skrbno načrtuje razdelitev sredstev za socialno politiko, veliko več napora vložiti v to, da bi bil proračun usmerjen v investicije in v spodbujanje razvojnih potencialov ljudi. Investicije pomenijo več delovnih mest, prav tako pa lahko visokotehnološka in napredna družba aktivno prispeva k zmanjševanju revščine. Spodbujanje konkurenčnosti, iskanje novih tehnologij in inovacij z davčnimi razbremenitvami, posledično pomenijo višji življenjski standard ljudi.

Dolgoročni ukrepi na trgu dela, pa tudi v okviru aktivne politike zaposlovanja tako za mlade kot starejše, bi pripomogli k višji zaposlenosti, višjim družinskim dohodkom in višji blaginji vseh državljank in državljanov.

Odprava revščine je zahteven proces, ki terja različne ukrepe in njihovo medsebojno usklajenot, tako na strani socialnih ukrepov, kot na strani spodbujanja poslovnega okolja, trga dela ter raziskav in razvoja. Ukrepov in idej, kaj vse bi lahko naredili za boljši danes in jutri nas vseh, so na mizi, treba bi bilo poslušati vse strani in iskati najboljšp možno rešitev. Le s skupnimi močmi bi namreč lahko dosegli, da se ramere v Sloveniji izboljšajo.«