Romana Tomc: Temeljni vzroki za nizko minimalno plačo v Sloveniji so posledica globokih strukturnih neskladij

    Objavljeno: Torek, 13.11.2018    Rubrika: Sporočila za javnost
    money-1595995_1920
    Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je danes zahtevala sklic seje Odbora za delo, družino in socialne zadeve zaradi nepreglednosti in kompleksnosti sistema minimalnih plač, pri katerem večkrat prihaja do kršitev pravic iz dela. Poslanska skupina SDS tako predlaga razpravo o morebitni uvedbi minimalne urne postavke, ki bi lahko za zaposlene pomenila preglednejše in pravičnejše plačevanje ter tudi nagrajevanje za opravljeno delo.
     
    Kar 22 od 28 držav članic EU ima, podobno kot Slovenija, zakonsko določeno višino minimalne plače. Preostalih šest držav članic, to so Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska, višino minimalne plače rešujejo s sporazumi o kolektivnih pogajanjih med delodajalci, delavci in sindikati.
     
    Evropska poslanka Romana Tomc kot članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v Evropskem parlamentu komentira: »Plača, tudi minimalna, je plačilo za delo in ne socialni transfer. Zagotavljala naj bi dostojno plačilo, vendar je potrebno upoštevati tudi druge faktorje, kot so produktivnost in gospodarska rast. Neprimerna plačna politika na eni strani in zgrešena socialna politika na drugi sta pripeljali do tega, da so razmerja med plačami popolnoma porušena. Izhodiščne plače v kolektivnih pogodbah so določene nižje od minimalne, socialni transferi pa so v primerjavi s plačami previsoki, kar vodi v zaposlitveno past.«
     
    V kar sedmih državah članicah EU so bile minimalne mesečne plače višje od 1400€ mesečno. V Veliki Britaniji je minimalna mesečna plača 1401€, v Nemčiji in Franciji 1498€, v Belgiji 1563€, na Nizozemskem 1578€, na Irskem 1614€ in v Luksemburgu 1999€ mesečno. V vzhodni Evropi, predvsem v državah nekdanjega komunističnega sistema, je zgodba povsem drugačna. Najnižjo plačo je imela na začetku letošnjega leta Bolgarija, kjer je bila minimalna bruto plača 261 eurov. Poleg Slovenije, v kateri minimalna plača znaša 843€ se v isto skupino uvrščajo še Portugalska (677€), Grčija (684€), Malta (748€) in Španija (859€).  Slabše minimalne plače prejemajo še v Litvi, Romuniji, Latviji, Estoniji, Poljski, na Madžarskem, Hrvaškem, Češkem in Slovaškem.
     
    »Zelo pomembno je, da je višina minimalne plače določena v dogovoru med sindikati, delodajalci in vlado. Določanje minimalne plače z enostranskimi potezami, tako rekoč z dekretom, je škodljivo. Prepričana sem, da dobri delodajalci, posebej v času, v kakršnem smo danes, ko je potreb po zaposlenih veliko, izplačujejo višje plače od minimalnih,« opozarja Romana Tomc.
     
    Za države članice EU velja, da minimalno plačo v večji meri prejemajo mladi, ženske, slabše izobraženi, delavci ki dela ne opravljajo za poln delovni čas ter pogodbeni delavci. »Minimalna plača mora biti le skrajna varovalka. Sedanja ureditev v Sloveniji dopušča izigravanje, saj je opredelitev, kaj se šteje v minimalno plačo, pomanjkljiva. To bi morali nujno spremeniti. Možnost, da bi se določila minimalna urna postavka namesto mesečne minimalne plače je eden izmed načinov, kako postaviti bolj jasna pravila. Ob licitiranju o tem, koliko naj znaša minimalna plača pa pozabljamo na temeljni problem, ki ni v tem ali bomo minimalno plačo povišali za 10 ali za 50 evrov, ampak kje so vzroki za to, da je v Sloveniji minimalna plača tako nizka. Vprašati bi se morali, kaj storiti, da bi bila višja,« je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.
     
    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let