Razmišljanje stažistke Ane Pasarič ob Dnevu Evrope

9. maja obeležujemo Dan Evrope, v spomin na deklaracijo, v kateri je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil svojo idejo o Evropski skupnosti za premog in jeklo, idejo o povezovanju, miru in enotnosti v Evropi.
Vesela sem, da je Slovenija članica Evropske unije, saj mi to daje možnost uživanja številnih pravic. Mladi marsikatero izmed njih jemljemo že za samoumevno, čeprav še ne dolgo nazaj sploh še niso obstajale. Ena izmed prvih, na katero pomislim, je zagotovo pravica do prostega gibanja, ki jo omogoča Schengenski sporazum. Pri vstopu v eno izmed 26 držav podpisnic tega sporazuma ne potrebujemo več kazati veljavnega potnega lista ali osebne izkaznice. Če izgubim osebni dokument v tretji državi, ki ni članica EU, se lahko oglasim pri konzulatu ali ambasadi katerekoli druge države EU, ki mi bo nudila pomoč. Potovanja so bila še ne dolgo nazaj precej težja, kot so danes.
Mladi se lahko tudi odločimo za študij v drugih državah EU pod enakimi pogoji, kot jih imajo državljani te države. Če se kasneje pojavi priložnost zaposlitve, pa lahko brez težav tam tudi ostanemo. Svojo pripravljenost za življenje v tujini lahko predhodno preizkusimo tudi preko različnih Erasmus programov. Velik plus tovrstnih programov je, da so financirani s strani evropskega proračuna, zato nam je vsaj del stroškov življenja v tujini privarčevan.
Sama pravkar opravljam pripravništvo v sklopu Evropskega parlamenta, kar je prav tako ena od priložnosti, ki je na voljo nam, mladim. Verjamem, da bo to ena tistih izkušenj, ki je ne bom nikoli pozabila in bi jo svetovala vsakemu mlademu, ki ga pobližje zanima delovanje evropskih institucij.
Ob besedi Evropa najprej pomislim na kulturno raznolikost. Že v dobri uri lahko prispemo na drug konec Evrope, letalski prevoz pa se je z vstopom v EU tudi pocenil, zato so nova poznanstva in izkušnje le korak stran.
Naštela bi lahko še številne druge ugodnosti, ki jih imamo evropski državljani kot del Evropske unije, pa naj bo to upravičenost do nujne zdravstvene pomoči, prosta trgovina, ki mi omogoči, da lahko dobim isti izdelek kot prijateljica v Španiji, ali pa morda nižji stroški gostovanja, ko uporabljam mobilni telefon. Evropska unija nam je res dala veliko.
Večkrat pozabimo in smo premalo ponosni na to, da nismo zgolj slovenski, temveč tudi evropski državljani. Obe vojni sta nas naučili, kako pomembno je, da države med seboj sodelujejo in si prizadevajo za iste cilje. Samo skupaj lahko dosežemo več. Pri tem ne mislim zgolj na ekonomske in gospodarske razloge, temveč tudi moralne, ko pride do vprašanja miru, enakosti, demokracije in spoštovanja človekovih pravic.
Čeprav se med seboj zaradi različnih jezikov ne razumemo in imamo drugačno kulturo na koncu dneva vseeno vemo, da smo del bratstva Evropske unije, v kateri se lahko počutimo varno in v primeru, da gre kaj narobe, preskrbljeno.
Ana Pasarič