Vtisi stažistov o delu v Evropskem parlamentu - Janez Mohar

    Objavljeno: Sreda, 04.02.2015    Rubrika: Vtisi stažistov
    janez-mohar
    Mladi in zaposlovanje v sodobnem času

    Sem Janez Mohar, 19 let star študent. V čast mi je povedati, da sem imel v preteklem januarju izvrstno izkušnjo, da sem kot stažist delal pri evropski poslanki, gospe Romani Tomc v Evropskem parlamentu v Bruslju. Delo v pisarni je bilo zelo razgibano. Vsako jutro, pred prvim dopoldanskim odborom, ki se običajno začne okoli 9. ure,  je bilo potrebno pregledati pošto in medije, v katerih je bila poslanka omenjena. Potem sva se s poslanko odpravila na odbor, kjer sem skrbno poslušal in si zapisoval pomembne stvari o zadevi, ki se je razpravljala. Kasneje sem svoje zapiske uredil in jih izročil asistentkam. Okoli 13. ure je bilo kosilo in po njem nadaljevanje odborov. Moja naloga je bila tudi raznašanje dokumentarnega gradiva v finančno službo.

    Med delom sem neposredno občutil, kako se razpravlja o pomembnih zadevah, ki se tičejo celotne Evrope. Stažiranje sem opravljal v času prelomnih grških volitev in zato še bolje razumem zakaj je stabilnost Evrope tako zelo pomembna Veliko razprav in odborov sem poslušal tudi na temo mladih. V spodnjih odstavkih bom izpostavil področja, pomembna za prihodnost mladih.

    Dandanes se vse več mladih srečuje z brezposelnostjo. Brezposelnost mladih predstavlja velik problem tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Zaredi teh težkih gospodarskih razmer se je v Evropi izoblikovala politika Jamstva za mlade. Evropska unija vsako leto nameni 16 milijard evrov sredstev, da bi pomagala mladim čim hitreje do nadaljnjega izobraževanja in zaposlitve. Tudi v Sloveniji se mladi težko zaposlijo. Slovenija je 29. 1. 2014 sprejela izvedbeni načrt Jamstvo za mlade 2014 – 2015, v katerem je mladim v letu 2014 namenila 74 milijonov evrov in 83 milijonov evrov v letu 2015. S politiko Jamstva za mlade je država marsikateremu mlademu Slovencu staremu od 15. – 29. leta omogočila pridobitev delovnega mesta, pripravništva ali nadaljnjega izobraževanja.

    Programi Jamstva namenjajo pozornost predvsem mladim, vendar na žalost veliko mladih ne izkoristi priložnosti, katere ji namenja država. Menim, da bi morala država bolj oglaševati in tržiti programe, ki se zavzemajo za mlade. Mladi dandanes veliko časa preživijo ob računalniku in televiziji. Lahko pritrdim, da še nisem zasledil reklame, oglasa, skupin na socialnih omrežjih, ki bi oglaševali programe Jamstva za mlade.

    Čeprav mladi velikokrat zaznamo, tako v šoli kot v medijih, da imamo v državi velik problem pri zaposlovanju, se s tem problemom na svoji lastni koži srečamo šele, ko se vključimo na trg dela. Mislim, da bi se morali mladi čim hitreje vključiti na trg dela tudi med študijem, da bi si čimprej pridobili veliko izkušenj, ki so dandanes ključnega pomena. Programi Jamstva za mlade bi se morali stalno oglaševati in biti mladim vidni.

    Program Jamstvo za mlade je v Sloveniji dobra uvodna poteza, saj predstavlja veliko učinkovitih ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti v Sloveniji. Menim, da je rešitev tudi v proaktivnosti mladih. Več pozornosti in dejavnosti naj se nameni področju načrtovanja in vodenja kariere. Orientacija prihodnosti in karierno načrtovanje sta mladim predstavljena dokaj pozno, v zadnjem letniku srednje šole, ko je potrebno oddati prijavo za nadaljnje izobraževanje. Zaradi poznega usmerjanja v načrtovanje kariere, si mladi karierne cilje postavijo prepozno in še dolgo po vpisu na fakulteto ne vedo, kaj jih veseli. Mladim je potrebno jasno povedati, s kakšnimi težavami se bodo soočali v prihodnje in na kakšen način so ti problemi rešljivi. O tej temi je potrebno spregovoriti tudi z mladimi, ki niso tako motivirani za učenje in ki se jih slaba ocena ne dotakne. Do njih bi bilo potrebno pristopiti po drugi poti, a z istim ciljem.

    Menim, da bi v Sloveniji morali preseči zelo razširjene stereotipe o mladih: da so mladi nezreli, neizkušeni, neodgovorni brez pravega zanimanja za delo. Ko mladi vstopajo na trg delovne sile in si pridobivajo prve izkušnje, so pogosto izkoriščani, ni redkost, da delajo več za slabše plačilo, kot starejši sodelavci. Večkrat je to razlog za nezadovoljstvo med mladimi, to pa jih ovira tudi pri izkazovanju njihove inovativnosti. Potrebno bi bilo uvesti drug pristop, ki bi mladim dajal več možnosti in priložnosti. Mladi smo polni energije in idej, če jih le usmerimo v pravo smer. Veliko je tudi bega možganov, kar je velik problem zlasti v Sloveniji. Veliko mladih gre v tujino, saj je tam več možnosti za boljše življenje. Jamstvo mladim je politika, ki s svojimi aktivnostmi preprečuje tudi beg možganov in Slovenija mora dati temu še kako velik poudarek.

    Slovenska podjetja potrebujejo znanje in veščine na področjih s katerimi se ukvarjajo. Dandanes pa zaradi velike brezposelnosti podjetja z vse večjim razmislekom vzamejo v službo tistega, ki ima najbogatejše delovne izkušnje, ki so v korist podjetju. Zato je še kako pomembno, da si mladi postavijo cilje in želje za pridobitev dodatnega znanja in izkušenj že zelo zgodaj – prej veš kakšni so tvoji cilji, bolj načrtovano poskrbiš, da si pridobiš ustrezne delovne izkušnje že med šolanjem. Slovenija bi morala reševati krizo, da so mladi brez izkušenj s proaktivnostjo mladih. Evropsko Jamstvo za mlade je rešitev, tako za Slovenijo, kot tudi nas mlade.

    V svetu glas mladih pride še kako težko v ospredje, zato morajo mladi delati na tem, da njihov glas dobi vrednost. Boriti se morajo za svoje pravice. Izpostavljati se morajo z premišljenimi vprašanji in odgovori. Moč argumentacije in boja za pravice sem v tem času v Bruslju zagotovo dobro izkusil.

    Stažiranje v Bruslju mi bo ostal v zelo dobrem in poučnem spominu. Spoznal sem kako poteka delo v Evropskem parlamentu in ugotovil, koliko dela, premišljenosti in pogajanj je potrebno, da se neka ideja za izboljšanje življenja v Evropi udejani.

    Janez Mohar
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Število prebivalcev v EU (2020)

    2734000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2020)

    13984000
    Število brezposelnih v EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2020)

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2020)

    20% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2020)