Begunska in migrantska problematika: Humanitarne vize in kreditne kartice

    Objavljeno: Ponedeljek, 12.11.2018    Rubrika: Zadnje novice
    kreditne
    Humanitarne vize omogočajo iskalcem azila legalen in varen dostop do tretjih držav. Evropski uniji predvsem primanjkuje formaliziran humanitarni sistem vizumov. Gre za kratkoročne vize z omejenim teritorialnim dostopom, izdana pa je lahko diskretno na ozmelju posamezne države članice. Potrebno je pojasniti, da humanitarna viza ni običajna viza države, gre le za varno zagotovitev prehoda do Evrope. Humanitarne vize so eno izmed orodij, ki jih države članice EU lahko uporabijo za zagotovitev, da lahko ljudje potrebni pomoči, zakonito dostopajo do mednarodne zaščite v Evropi. Humanitarni vizumi so tudi danes, čeprav gre za aktualno dogajanje in ogromno »povpraševanje«, zelo podcenjeni. Pogovore o humanitarnih vizah je začela Evropska komisija, a jih je Evropski Parlament po letu dni, zaradi sodbe Evropskega sodišča v zadevi Belgija, umaknil in določil, da države članice EU niso dolžne podeljevati takšnih vizumov. Predlog Evropske komisije iz aprila 2014 za prenovitev vizumskega zakonika ne vsebuje nobenih sprememb trenutnega okvira za humanitarne vizume. Evropski Svet je predlog obravnaval med aprilom 2014 - 2016. 12. aprila 2016 je resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Sredozemlju in potrebah po celovitem pristopu EU k migracijam poudarila, da humanitarni vizumi osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotavljajo sredstva za dostop do tretje države, ter tam zaprosijo za azil. Zato je Odbor pozval države članice, naj uporabijo vse obstoječe možnosti za zagotavljanje humanitarnih vizumov, zlasti za ranljive osebe v ambasadah Unije in konzularnih predstavništvih v državah izvora ali tranzita. Evropski parlament je menil, da bi morali osebam, ki iščejo mednarodno zaščito omogočiti, da zaprosijo za evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. V skladu  z resolucijo poročila Odbora LIBE dne 25. aprila 2016, se spreminja predlog Komisije za prenovljeni vizumski zakonik tako, da lahko osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, zaprosijo za Evropski humanitarni vizum neposredno v konzulatu ali veleposlaništvu katere koli države članice. 7. marca 2017 je Sodišče Evropske unije sprejelo svojo sodbo, v skladu s katero državam članicam, v skladu z zakonodajo EU ni treba podeliti humanitarnega vizuma za osebe, ki želijo vstopiti na njihovo ozemlje z namenom vložitve prošnje za azil, vendar imajo to pravico na podlagi svoje nacionalne zakonodaje. Države članice s sedanjimi pravili uživajo diskrecijsko pravico glede tega, ali želijo odobriti dostop prosilcem za azil iz humanitarnih razlogov.
     
     
    Poleg zahtevanih humanitarnih kriz se danes pojavlja tudi problematika pojava predplačniških Mastercard kartic, katere prejemajo migranti. Omenjeno plačilno sredstvo so pri migrantih opazili predvsem socialni delavci, ki na mejah pomagajo pri soočanju z velikim številom migrantov. Tudi hrvaški policisti so opazili, da migranti s predplačniškimi mastercard karticami na bankomatih dvigujejo gotovino. Pri pregledu kartic so ugotovili, da na njih ni imen in priimkov, le številke. Mastercard je leta 2016 tudi uradno objavil, da so predplačniške kartice izdali za mobilnost, fleksibilnost in dostojanstvo migrantov, s sredstvi pa naj bi si pokrili hrano, prenočišče in morebitne zdravstvene storitve. Milijarder George Soros je hkrati objavil, da bo namenil 500 milijonov $ za investiranje v humanitarno pomoč migrantom, ki se soočajo z revščino po celem svetu. Kreditna kartica ima na prednji strani tudi dva logotipa: logotip EU ter OZN. UNCHR (Agencija za begunce OZN) navaja podatek, da je za finančno pomoč, ki bo šla v direktno v roke beguncem oz. migrantom, pripravljenih 430 milijonov dolarjev. Sredstva za kreditne kartice omogočajo Avstralija, Belgija, Kanada, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Koreja, Nizozemska, Norveška, Velika Britanija in USA.
     
    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let