Lenarčič popravil vtis, ki ga je pustila Alenka Bratušek

    Objavljeno: Sobota, 05.10.2019    Rubrika: Zadnje novice
    4588122112_27a69c2634_o
    Lenarčič popravil vtis, ki ga je pustila Alenka Bratušek.
     
     
    Zaslišanje kandidatov za bodoče komisarje gre proti koncu. V naslednjem tednu se bodo pred poslanci predstavili še tisti, ki bodo zasedli najvišje položaje, torej bodoči podpredsedniki in kandidati, ki so jih morale države predlagati na novo.
     
    Zapleti z imenovanjem predsednice komisije Ursule von der Leyen, ali bolje rečeno z neimenovanjem vodilnega kandidata stranke, ki je zmagala na evropskih volitvah, Manfreda Webra, so nakazovali, da tudi pri delitvi komisarskih mest ne bo šlo gladko.
     
    Dokončno potrditev bodo kandidati za komisarje dobili šele na seji Evropskega parlamenta, predvidoma konec oktobra. Glasovanje poteka o celotnem paketu, torej o vseh kandidatih skupaj, ne o vsakem posebej. To je tudi razlog, da tiste, ki bi lahko predstavljali nevarnost, da zaradi njih pade celotna ekipa, predsednica komisije Ursula von der Leyen, preventivno že prej umakne iz ekipe.
     
    Do glasovanja morajo kandidati opraviti še nekaj formalnosti. Najpomembnejše je zaslišanje pred pristojnim odborom, kjer predstavijo splošno vizijo, glavne poudarke, ki jim bodo pri svojem delu namenili največ pozornosti in odgovarjajo na vprašanja poslancev. Še pred tem kandidata vzame v precep odbor za pravne zadeve JURI. V pristojnosti tega odbora je, da preveri ali obstaja navzkrižje interesov. Poenostavljeno rečeno, odbor preveri ali obstajajo razlogi, zaradi katerih kandidat ne bi mogel zasesti komisarskga položaja. Brez pozitivnega mnenja ni mogoče nadaljevati postopka. Prvič doslej se je zgodilo, da je odbor JURI pokazal rdeč karton in to kar dvema kandidatoma. Romunki Rovani Plumb iz stranke S&D in Madžaru Lászlu Trócsányiju iz stranke EPP. Obstajajo tehtni pomisleki o tem, ali so pristojnosti odbora prevelike. Prav tako se zastavlja vprašanje meril, po katerih naj bi člani odbora ocenjevali kandidate. So ta res za vse enaka? Odbor namreč sestavljajo poslanci različnih političnih skupin, ki so pri svojem delu predvsem politično motivirani.  
     
    Po mnenju mnogih je bil Trócsányi žrtev politične gonje proti Madžarski. Na drugi strani se članom odbora niso zdeli problematični nekateri drugi kandidati, ki jih priskuje evropski urad za boj proti goljufijam ali so bili že spoznani za krive v postopkih v svoji državi. Med takimi je recimo Macronova kandidatka Sylvie Goulard, ki naj bi fiktivno zaposlila asistente, v času ko je bila evropska poslanka. Zaradi tega je morala odstopiti kot francoska ministrica za obrambo, na drugi strani pa je očitno dovoj dobra, da zasede mesto komisarke.
     
    Slovenski kandidat Janez Lenarčič, ki mu je bil dodeljen resor za krizno upravljanje, je bil na zaslišanju pred poslanci v sredo popoldne. Vesela sem, da je svojo nalogo opravil dobro. S tem je popravil tudi katastrofalen vtis, ki ga je pred petimi leti na zaslišanju pustila Alenka Bratušek. Tudi sama sem mislila, da se tega dogodka spominja le še malokdo, a sem se uštela. Na sestanku vodij nacionalnih delegacij, ki smo jih imeli v teh dneh zelo pogosto, so kolegi iz drugih držav kar nekajkrat izpostavili, da si ne moremo spet privoščiti situacije, kot se je zgodila na primeru slovenske kandidatke. Ob tem so gledali vame, kot da sem, glede na to, da sem iz iste države, soodgovorna za tisto blamažo.
     
    Zares nerodno in mučno je bilo ponovno pojasnjevati, kako in zakaj se je to zgodilo in iz katere stranke je bila Bratuškova. Razumljivo je, da tujci ne vedo, katere stranke sestavljajo koalicijo, tako kot mi ne vemo kakšne so notranjepolitične razmere npr. v Litvi. Zanje smo enostavno Slovenci in slaba luč pade na vse.
     
    Lenarčič je bil čisto nasprotje Alenke Bratušek. Po začetnih desetih minutah, ko je bila trema vendarle še prisotna, se je sprostil in na vprašanja odgovarjal zelo suvereno. Švedski kolega Tobé, ki je vodil zaslišanje, mi je po koncu le-tega dejal, da je od njunega prvega srečanja Lenarčič v poznavanju problematike precej napredoval. Videlo se je, da se je res dobro pripravil. Odgovorom se ni izmikal s splošnimi floskulami. Vsebinski del je kot izkušen diplomat dopolnil še z bruseljsko retoriko, ki jo kot vodja slovenskega predstavništva v Bruslju dobro obvlada.  Piko na i je postavil z govorico rok, malce teatraličnim glasom in nepogrešljivo zaskrbljenim izrazom, ko je govoril o človeških stiskah. Brez težav je prepričal prisotne v dvorani, da je pravi človek za komisarski položaj.  
     
    Seveda mu je bilo v velik prid tudi dejstvo, da niti on osebno, niti resor, ki ga bo vodil, pred zaslišanji nista veljala za kritična. Zato ni bil deležen nobenih posebnih napadov in neprijetnih vprašanj, kar se je zgodilo mnogim od njegovih kolegov, recimo Grku Schinasu, ki je moral braniti ime svojega bodočega resorja – Zaščita našega evropskega načina življenja.
     
    Glede tehnične izvedbe zaslišanja me je zmotilo le to, da je Lenarčič odgovarjal v angleščini. Uvodna predstavitev v angleščini bi bila povsem dovolj, da pokaže znanje tujih jezikov, v nadaljevanju pa bi lahko, oziroma moral, promovirati svoj materni jezik. Veliko kandidatov je govorilo celo v več jezikih, vendar vedno tudi v svojem. Brez znanja tujega jezika v Bruslju ni mogoče kakovostno opravljati svoje funkcije, zato znanje angleščine ni kakšna posebna odlika, ampak nujen pogoj za normalno opravljanje dela.  Na sestankih, različnih srečanjih, okroglih mizah, pogajanjih in v komunikaciji med kolegi s slovenščino, švedščino ali bolgarščino res ne prideš daleč.  V plenarni dvorani parlamenta in na odborih pa je tolmačenje zagotovljeno. To ni slučajno, ampak z namenom krepitve pomena ohranjanja vseh jezikov držav, ki so članice EU. Simbolika, ki se skriva za tem, je pomembna. Kaže na enakopravnost vseh članic in njihovih jezikov. Odpovedati se možnosti govoriti v maternem jeziku, kadar lahko, je nesmiselno.
     
    Če tehnično izvedbo lahko ocenim kot zelo dobro, pa to še ne pomeni, da se strinjam z vsem, kar je Janez Lenarčič povedal oz. da se strinjam z vsemi njegovimi načrti in predlaganimi rešitvami. Še posebej se ne strinjam s tistim delom, kjer je govoril o problematiki migracij. Ob tem je treba vedeti, da bo njegovo delo samo posredno povezano z migracijami. V prvi vrsti ta vsebina spada v pristojnost komisarja za notranje zadeve in komisarja za zaščito evropskega načina življenja. Ne morem se strinjati z Lenarčičevo trditvijo, da migrantske krize ni. Število ilegalnih prehodov na slovensko-hrvaški meji, težave, ki jih imajo v Bosni in Hercegovini in izjave turškega predsednika Erdogana, da želi Turčija od Evrope več denarja, sicer bo odprla pot proti Balkanu, kažejo na to, da je migrantska kriza še zelo živa. Problematika ilegalnih migracij v vsej svoji razsežnosti, od varnostne, demografske in ekonomske do humanitarne, je tudi eno od ključnih področij, ki bo oblikovalo prihodnost Evropske unije. Dejstvo, da bomo, upam, imeli tudi posebnega komisarja za zaščito evropskega načina življenja, vliva upanje, da bo Evropska komisija pri reševanju migrantske problematike uspešnejša, kot je bila doslej. Upam, da bo bolj kot doslej pri pripravi predlogov rešitev imela v mislih, da je Evropska unija utemeljena na evropskih vrednotah, kulturi in zgodovini, na katere smo lahko upravičeno ponosni in smo jih dolžni ohranjati.   
     
    Lenarčič je z zaslišanjem na odboru opravil s prvo oviro, toda glavno delo ga še čaka. Njegovo uspešnost bomo presojali po tem, kaj bo dejansko naredil in kakšno politično moč si bo pridobil znotraj kolegija komisarjev. Doslej se slovenski komisarji ne morejo ravno pohvaliti s tem. Resnično si želim, da pri svojem delu ne bi pozabil, iz katere države prihaja. Komisar namreč s svojim vplivom lahko marsikaj naredi. Če ne drugje, se lahko o tem, kako se to počne, učimo pri sosednji Hrvaški. Ne glede na to, ali bo Janez Lenarčič kaj naredil ali ne, pa mu je že vnaprej zagotovljeno eno izmed prvih treh mest na lestvicah priljubljenosti.
     
    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let