Pripravniški blog: Evropa - "stara celina"

    Objavljeno: Sreda, 25.08.2021    Rubrika: Zadnje novice
    2536
    Ponovno vas vabimo k branju razmišljanja Doroteje Hervatin, pripravnice v pisarni evropske poslanke Romane Tomc. Tokrat o demografskih izzivih - kako spodbuditi mlade, da se odločajo za družine?

    Stara celina je vzdevek, ki ga zaradi njene dolge zgodovine in izjemne kulturne dediščine, večkrat uporabimo za poimenovanje Evrope, demografski trendi pa danes kažejo, da lahko to poimenovanje vzamemo tudi dobesedno. Prebivalstvo Zahodne Evrope je namreč danes eno izmed najstarejših na svetu.
     
    Zahvala gre predvsem napredku v tehnologiji in medicini, višjim življenskim standardom, ki so pripomogli k višji pričakovani življenski starosti in višji stopnji živorojenih. Evropska unija je v samem vrhu najstarejših prebivalcev, saj so po podatkih Eurostata leta 2020 starostniki nad osemdesetim letom starosti predstavljali kar 6% celotne populacije.
     
    Če si ogledamo še nekaj skrbi vzbujajočih podatkov, nam projekcije o številu prebivalstva napovedujejo, da se bo populacija EU po letu 2050 začela zmanjševati. Enako pa se bo dogajalo tudi v Sloveniji - slovensko prebivalstvo naj bi se leta 2050 spet spustilo pod dva milijona. Da do tega ne bi prišlo, bi stopnja rodnosti v državah morala biti vsaj 2,1 (otroka na žensko). V Sloveniji trenutna stopnja znaša 1,61 - kar je sicer višje od evropskega povprečja, hkrati pa (z izjemo leta 2017) tudi najvišja stopnja od leta 1990 (Vir: Eurostat, Demography of Europe).
     
    Spreminjajoča vloga in status ženske sta tesno povezana s stopnjo rodnosti in posledično tudi s spremembami demografije. Podatki kažejo, da višja kot je stopnja izobrazbe ženske, manj otrok bo verjetno rodila (podatki veljajo zlasti za nerazvite države in države v razvoju). Razlog za to se skriva v kasnejšem odločanju za družino, saj ženska sedaj lahko svobodno gradi svojo poklicno kariero in je ekonomsko neodvisna. A vendar se v razvitih državah pojavi tudi povezava med nizko stopnjo zaposlenosti ter rodnostjo, saj si mladi pred ustvarjanjem družine želijo stabilnosti, ki je z neustrezno stanovanjsko politiko in neustrezno socialno politiko - ki ni osredotočena na mlade (naprimer slaba posojila, starševski dopusti, nedostopnost varstva otrok) težko pridobijo. Ker se veliko število žensk odloči za nadaljevanje študija, nam nekaterim želja po družini v tem obdobju ni prioriteta. Na odločitev lahko kasneje vpliva še iskanje zaposlitve, kar dvigne povprečno starost ženske ob prvem otroku na 29 let (Podatki so pridobljeni s Statističnega urada Republike Slovenije).

    Demografski trendi predstavljajo nevarnost tudi za evropsko gospodarstvo. Pojavlja se krčenje delovne sile in hkrati naraščanje deleža upokojenih, kar ogroža stabilnost pokojninskega (in zdravstvenega) zavarovanja. Večje število starejših bo potrebovalo zdravstveno varstvo, kar bo povzročilo visoke stroške le-tega, brez proizvajanja nove delovne sile, (ki »financira« socialno podporo) se bodo v prihodnosti morali mladi soočati z večjo davčno obremenitvijo, kot jo poznamo danes.

    Evropska unija se sooča s težavami in v razpravi obravnava zlasti spodbujanje priseljevanja delovno sposobnih ljudi ter spodbujanje večje rodnosti (zlasti med mladimi), a vendar je študija, ki jo je izpeljala Ameriška agencija RAND, analizirala razmerje med evropskimi vladnimi politikami in demografskimi trendi v nekaterih državah Evropske unije (Francija, Nemčija, Poljska, Španija in Švedska) ter ugotovila, da migracije niso učinkovita rešitev za odpravo staranja prebivalstva in da lahko določene politike v pravih okoliščinah upočasnijo upad rodnosti. Potrebno je poudariti, da ni nujno, da vsaka intervencija deluje in da, če deluje v eni državi, ni nujno, da bo tudi v drugi – potrebno je upoštevati družbeni, politični in gospodarski kontekst vsake države.[1]

    Kot mlada, politično aktivna ženska, se večkrat znajdem znotraj razprav o tem, kako to statistiko izboljšati. Med nami obstaja strinjanje, da je nižja stopnja rodnosti povezana z izbiro življenskega sloga v razvitih državah, ki je povezana z ekonomsko blaginjo. Otroci so namreč strošek, ki si ga poleg socialno nedostopnih stanovanj, nezaposlenosti in slabega finančnega položaja težko privoščiš. Reševanje težave bi lahko začeli z identificiranjem dobrih praks zlasti razvitih držav in poiskati razloge, ki pripomorejo k temu, da je rodnost nizka v naši državi ter jih obravnavati posamično.

    Rešitev mora biti torej takšna, da mladim, ki si družine želijo, omogoči neodvisnost in stabilnost, z ukrepi, ki ne omejujejo ali stigmatizirajo ženske in njene svobodne odločitve, hkrati pa je potrebno zagotoviti socialno in zdravstveno varstvo za starejše prebivalstvo ter se ustrezno soočiti z migracijskimi prilivi.

    Doroteja Hervatin


    [1] Vir: Grant. J, Hoorens. S, Sivadasan. S. Population Implosion? Low fertility and policy responses in the European union. (2005). RAND Corporation.
     
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Število prebivalcev v EU (2020)

    2734000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2020)

    13984000
    Število brezposelnih v EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2020)

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2020)

    20% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2020)