Pripravniški blog: Kaj o nas pove Svetovno poročilo o sreči?

    Objavljeno: Petek, 19.11.2021    Rubrika: Zadnje novice
    2536
    Kaj o nas pove Svetovno poročilo o sreči?
     
    Svetovno poročilo o sreči  letos že 9. leto zapored ponuja vpogled v lestvico sreče, ki temelji na ocenah anketirancev lastnega življenja v svoji državi. Ocene pa so nato povezane z različnimi življenskimi dejavniki/indikatorji, ki ocenjujejo kakovost življenja v tej državi. V praksi gre za oceno, v kolikšni meri vsak od dejavnikov prispeva k temu, da so življenske vrednote višje v vsaki državi, kot bi bile v hipotetični distopiji, ki ima vrednosti enake najnižjim nacionalnim povprečjem na svetu (to bi bila država z najbolj nesrečnimi prebivalci).

    Poročilo se je oblikovalo na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov, da bi z uporabo podatkov o sreči svojih prebivalcev države tako lažje usmerjale oblikovanje javnih politik.
     
    Letošnje poročilo se je predvsem osredotočalo na učinke pandemije Covid-19 ter na to, kako so se države razlikovale po uspehu pri zmanjševanju smrti ter ohranjanju povezanih in zdravih družb, kot tudi na srečo, duševno zdravje in socialne razmere.
    Poročilo vsebuje združene podatke iz let 2018 do 2020, iz širokega izbora podatkovnih baz (kot sta Eurobarometer ter Svetovni indeks tveganja), predvsem pa s pomočjo Gallupove ankete, ki zajema vse države vzete v raziskavo (160 držav). Anketa reprezentira kar 98% odrasle svetovne populacije, v vsaki državi pa je intervjujanih približno tisoč prebivalcev. Anketna vprašanja se nanašajo na splošne, kakor tudi na regijsko specifične zadeve, ki so razdeljena v naslednje sklope: zakon in red, prehrana in zavetje, institucije in infrastruktura, dobra delovna mesta, dobro počutje ter »pridobitek možganov« (kar je v nasprotju z »begom možganov« - torej kolikšna je korist države, zaradi priseljevanja visoko usposobljenih oseb).

    Indikatorji, ki jih poročilo uporabi so naslednji:
    bruto domači proizvod na prebivalca,
    socialna podpora,
    pričakovana življenska doba,
    svoboda sprejemanja lastnih življenskih odločitev,
    velikodušnost in
    dojemanje korupcije. 

    Kakšna je povezava med naštetimi indikatorji ter stopnjo sreče?

    Bruto domači proizvod na prebivalca (= vsota ali vrednost proizvedenega blaga in storitev, od katere odštejemo vrednost blaga in storitev, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo) seveda kot sam nemore dokazovati sreče, čeprav lahko po anketah pridemo do zaključka, da prebivalci z držav z višjim BDP zaradi gospodarske blaginje zasedajo višja mesta na lestvici. Višji BDP se samodejno ne prevede v višji indeks sreče, zato so tukaj potrebni tudi ostali faktorji, še posebaj če velja upoštevati dohodkovno neenakost ali stopnjo korupcije.

    Socialna podpora za namene raziskave ne pomeni višina denarnega dodatka ampak se opredeljuje kot odgovor na vprašanje: »če ste v težavah, ali imate sorodnike oziroma prijatelje, na katere se lahko zanesete na pomoč, ko jo potrebujete?« Raziskave pokažejo, da obstaja bistvena korelacija med socialno podporo ter srečo, saj ima prejemanje le-te pozitiven učinek na duševno zdravje, zniževanje tesnobe, strahu, depresije ter osamljenosti.

    Svoboda sprejemanja lastnih življenskih odločitev je seštevek odgovorov na vprašanje: »ali ste zadovoljni ali nezadovojni z vašo svobodo izbiranja, kaj boste počeli s svojim življenjem?« Svoboda je eden izmed indikatorjev, ki se samoumevno povezuje s srečo, saj nam možnost izbire in avtonomije lahko zagotovi popolno zadovoljstvo z lastnim življenjem.

    Velikodušnost bi lahko opredelili tudi z besedo radodarnost, pri čemer se vprašanje glasi: »ali ste v preteklem mesecu donirali denar v dobrodelne namene?«, hkrati pa se povprečen odgovor deli na stopnjo BDP na prebivalca. Velikodušnost znanstveno dokazano naredi človeka srečnega – ne tistega, ki prejema ampak predvsem tistega, ki daruje. Prav tako obstaja povezava med dobrodelnostjo in višjo pričakovano življensko dobo iz čistega biološkega vidika, saj pomoč drugim vpliva na zniževanje krvnega pritiska in pripomore k dolgoročnemu dobremu počutju.

    Dojemanje korupcije je eden izmed dejavnikov, ki se povezuje z »monetarnim« vidikom dojemanja sreče. A vendar v tej raziskavi izsledki Transparency International-a ne pridejo v pomoč, saj se upošteva le percepcija ljudi do tega, ali menijo, da je korupcija razširjena v vladi države, kot tudi znotraj podjetij.
     
    Kakšni so letošnji rezultati?

    Na prvem mestu lestvice  je že četrto leto zapored ustaljena Finska, ki ji sledi Danska, na prvih deset mestih pa so se seveda uvrstile še preostale skandinavske države, Islandija, Norveška in Švedska, poleg njih pa še Švica, Nizozemska, Luksemburg, Nova Zelandija ter naša severna soseda Avstrija.

    Slovenija se je glede na nekatere indikatorje odrezala odlično, saj smo glede na stanje socialne podpore bili uvrščeni na 8. mesto, (pred nami sta med državami EU le Danska in Finska), pri oceni svobode sprejemanja lastnih odločitev, pa smo zasedli 5. mesto, kjer smo tudi izenačeni z Finsko.

    Čeprav v Sloveniji ne uživamo ravno visokega BDP, prav tako pa  anketiranci čutijo visoko prisotnost korupcije, nas visoka stopnja socialne podpore ter svoboda postavijo na prav dobro 29. mesto. To pa je le tri mesta nižje od lanskega leta, ter nekaj več kot 20 mest višje, kot leta 2018 (ko smo zasedli 51. mesto), ter leta 2019 (ko smo zasedli 44. mesto).

    Seveda je najbolj logičen način merjenja sreče vprašati človeka ali se počuti srečen, a vendar sreča vedno ni enaka kot splošno zadovoljstvo z življenjem. Prav tako pa bi takšna anketa prikazala netočne podatke, saj smo ljudje nagnjeni k napačnem poročanju svoje sreče na način, da smo lahko pretirano optimistični glede sebe, hkrati pa globoko pesimistični glede prihodnosti lastnega naroda ali sveta v celoti.

    Statistični podatki seveda ne morejo opisati subjektivnega stanja vsakega posameznika v določenih življenskih obdobjih, lahko pa nas opozorijo na to, da nam ekonomska blaginja, svoboda izbire ter preostali indikatorji omogočajo življenjski prostor, v katerem se počutimo varno in srečno, lahko izkoristimo svoje potenciale ter se svobodno izražamo, kar pa žal ne velja za večino 121 držav, ki so uvrščene nižje od nas na lestvici Svetovnega poročila o sreči.
     
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Število prebivalcev v EU (2020)

    2734000
    Število mladih brezposelnih med 15 in 24 let v EU (2020)

    13984000
    Število brezposelnih v EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma (2020)

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU (2020)

    20% %
    Odstotek prebivalcev nad 65 let v EU (2020)