Romana Tomc: Demenca mora postati prioriteta

    Objavljeno: Petek, 25.09.2020    Rubrika: Zadnje novice
    tomcromana2018-19
    V nadaljevanju objavljamo nagovor evropske poslanke Romane Tomc na strokovnem srečanju: »Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: skozi prizmo problematike SARS-CoV-2 / COVID-19«, ki je potekalo v ponedeljek, 28. septembra 2020.

    "Spoštovani !

    Demenca je eden večjih izzivov naše hitro starajoče se družbe. Tega se vedno bolj zavedamo vsi, tako na ravni Evropske unije, kot tudi doma v Sloveniji. Naj ob tej priložnosti še posebej pohvalim vse, ki že leta namenjajo svojo energijo in se trudijo za to, da bi bilo življenje ljudem z demenco lažje. Posebna zahvala Združenju Spominčica.

    Tudi sama sem že dolgo vpletena v to področje. Zadnja leta v okviru Evropskega parlamenta, prej pa tudi doma v Sloveniji. Še vedno sem zelo povezana s slovensko vlado in državnim zborom, redno si izmenjujemo informacije in stališča. Pomagam kolikor lahko, da bi se ob sprejemanju predpisov in raznih dokumentov demenca uvrstila med prednostna prodročja na področju zdravstva.

    Da bi lažje sledila vsem aktualnim novostim sem tudi članica različnih organizacij in odborov, na primer European Alzheimer Alliance v Evropskem parlamentu. Poleg tega sem letos postala tudi sopredsedujoča novi medskupini Evropskega parlamenta za Demografske izzive.

    V Sloveniji sodelujem v raznih strokovnih skupinah, med drugim tudi takih, ki vplivajo na pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi.

    *************

    Demografija in staranje prebivalstva, s katerim je demenca močno povezana, je resnično velik izziv za Evropo. Res je, gospodarstvo in nove tehnologije so pomembne, podnebne spremembe so tudi pomembne, ampak najbolj pomembno je zdravje in kakovost našega življenja.

    Zato tudi svoje delo usmerjam v področja, kjer lahko prispevam k oblikovanju socialnih politik. Osebno sem si med prednostne naloge mandata zadala prav ukvarjanje z demografijo in sodelovanje pri reševanjem problematike starejših, kamor spadajo tudi bolniki z demenco. Zdaj, po nekaj letih dela v Evropskem parlamentu vem, da je mogoče besede in obljube, ki so zapisane v gorah papirja, preliti tudi v čisto konkretne programe in ukrepe, ki sežejo neposredno do ljudi. To je pomembno in to mi daje potrditev, da imajo ljudje od našega dela resnično koristi.
     
    ***************

    Pandemija Covid-19 nas je pretresla in obrnila svet na glavo. Za nekaj časa se je ustavilo skoraj vse. Posledice smo, in še vedno jih, čutili vsi. Ne le v ekonomskem smislu, ampak tudi v družabnem. Obiske smo zmanjšali, držimo se daleč drug od drugega. To je težko. Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo stike in bližino drugih. Izguba socialnih stikov in rednih srečanj je prav gotovo zelo negativno vplivala tudi na ljudi z demenco.
    Pandemija je pokazala tudi krhkost zdravstvenih sistemov in sistema oskrbe v domovih za starejše. Prezasedenost, pomanjkanje prostora in pomanjkanje zdravstvenega osebja je bilo ob tej situaciji še posebej očitno. Vse, kar smo zanemarjali celo desetletje in nekako potiskali pod preprogo, je prišlo na dan. To moramo spremeniti in lahko rečem, da se stvari premikajo. Hvalabogu, tudi veliko denarja, ki smo ga dobili iz Evropske unije, bo pripomoglo k temu.


    Dolgoročno pa bo potrebno poiskati stabilne rešitve. To nujno vključuje drugačne odnose v družbi. Oskrba starejših in bolnikov z demenco bo zahtevala vedno več ljudi in vedno več sredstev. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije so letni svetovni stroški oskrbe oseb z demenco v letu 2018 znašali že milijardo dolarjev, do leta 2030 pa se bodo podvojili.  V dobrih 10-ih letih podvojitev pomeni izjemen finančni pritisk. To bi lahko spodkopalo marsikateri sistem zdravstvenih in socialnih storitev, vključno s sistemi dolgotrajne oskrbe. Sistemom, ki ga v Sloveniji sploh še nimamo. Je pa ta končno v pripravi na našem ministrstvu za zdravje.

    Nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi se dotika tudi pomoči bolnikov z demenco. Poudarja, da so ljudje s pridruženo demenco v trenutnem sistemu pogosto spregledani. Veseli me, da je predlog zakona usmerjen v zagotavljanje oskrbe na domu, da vključuje storitve v smeri zagotavljanja in ohranjanja samostojnosti posameznikov. Prav bolniki z demenco so tisti, ki jih sprememba okolja, torej selitev v dom za ostarele, najbolj prizadane, saj s tem izgubijo še tisto nekaj domačnosti, ki so jo poznali. Sama sem predlog zakona podrobno pregledala. Menim, da potrebuje še nekaj popravkov in usklajevanj. Določene stvari, recimo način financiranja, ostajajo odprte, kljub vsemu pa upam, in verjamem, da bo zakon sprejet čim prej. Resnično nujno ga potrebujemo. 

    Prav v tem trenutku na evropskem nivoju potekajo še zadnja pogajanja o novem proračunu Evropske unije za naslednjo finančno perspektivo. V okviru tega je Komisija predlagala tudi nov EU4Health (EU za zdravje) program. Proračun programa v višini preko 9 miljard evrov bo namenjen v prvi vrsti odzivanju na aktualno epidemijo in zagotavljanju odpornosti sistema na prihajajoče izzive.
    Poleg tega pa bo denar iz programa namenjen soočanju z drugimi dolgoročnimi zdravstvenimi izzivi Unije, med katere spada tudi demenca. Finančna sredstva za raziskave na področju tovrstnih bolezni bodo na voljo tudi iz drugih programov, na primer iz programa Obzorje 2020.

    Dogovor je trenutno v rokah držav članic. Upam, da bodo te dogovor dosegle čimprej in da ne bo po nepotrebnem prihajalo do zamud.

    Ob svetovnem dnevu Alzheimerja, ki je potekal v preteklem tednu, je Alzheimer Europe opozorila na številne težave, s katerimi so se soočili raziskovalci s področja demence v času  pandemije covid-19. Negotova situacija je ohromila raziskave, celo zaprla raziskovalne centre, številni raziskovalci še vedno ne vedo kako bodo delali v prihodnje.

    Jasno je, da so raziskave, ki prinesejo nova dognanja pomembne in da brez njih ne moremo, zato je pomembno, da se ohranijo in da se tudi zagotovi stabilen vir njihovega financiranja. Pohvalno je, da so se vsi, tako podporniki, kot raziskovalci sami prilagodili novim razmeram in postali veliko bolj fleksibilni. Na žalost pa je sektor kljub tem svetlim izjemam pogosto ostal brez denarja, brez strokovnjakov, ali pa so bili postopki prekinjeni v kritičnih fazah raziskave.

    Ko izhajamo iz pandemije COVID-19, je nujno, da se raziskavam demence ponovno dodeli prednost. Čeprav se bo poudarek na zdravilu COVID-19 verjetno nadaljeval, dokler se ne najde cepiva, se to ne sme dogajati na račun drugih raziskovalnih področij.
    Če odmislimo razmere, ki so nastale zaradi COVID-19 je tudi sicer potreba po znatnejšemu financiranju raziskav za demenco več kot očitna. Z rastjo primerov demence, rastejo tudi potrebe po finančnih virih. Zato je Alzheimer Europe pozval nacionalne vlade, naj zagotovijo dovolj sredstev, prav tako pa naj preučijo možnost izvajanja raziskav na daljavo in drugih novih oblik dela, da se izvajanje raziskav omogoči tudi tam, kjer so socialni stiki še vedno omejeni.

    Spoštovani,

    Kot članica odbora za socialo in zaposlovanje v Evropskem parlamentu in v vseh drugih skupinah kjer sodelujem, se bom še naprej zavzemala za politike, ki bodo omogočale podporo raziskovalnim projektom na področju demence, kot tudi podporo sistemom in posameznikom, ki bolnike z demenco obravnavajo. Z veseljem bom tudi še naprej sodelovala s številnimi organizacijami doma in v tujini, ki si prizadevajo za izboljšanje položaja dementnih ljudi in za to, da bo njihovo življenje, kljub težki diagnozi, čim bolj kakovostno.

    Resnično verjamem, da smo dovolj razviti in dovolj bogati, da bi lahko vsakemu izmed prizadetih zagotovili ustrezno oskrbo.
     
    Hvala lepa!"


     
    « Nazaj na seznam

    446824564
    Prebivalcev v EU

    2734000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    13984000
    Število brezposelnih EU (27 2020)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2020

    65% %
    Odstotek aktivnega prebivalstva EU

    20% %
    Prebivalci nad 65 let