Romana Tomc: Ko bomo znali domovino in njene simbole spoštovati, ljubiti in se zanje iskreno truditi, bo Slovenija spet zadihala

    Objavljeno: Sobota, 28.09.2019    Rubrika: Zadnje novice
    WhatsApp Image 2019-09-28 at 15.42.31.
    Evropska poslanka Romana Tomc je danes nagovorila zbrane na spominskem pohodu na Krim. Dogodek, v spomin na 28. junij 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada napadla več oddajnikov RTV (Kum, Krim, Nanos, Boč, Pohorje in Domžale, da bi prekinila pretok informacij, je organiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. 

    Celotni nagovor evropske poslanke si lahko preberete spodaj.


    Krim, 29.8.2019 

    "Hvala lepa za besedo, hvala za povabilo današnjim organizatorjem, območnemu združenju VSO Velike Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica. Počaščena sem, da sem prav jaz tista, ki vas lahko danes, ob obeležju teh dogodkov iz zgodovine, ki so se k sreči dobro končali za naš narod, nagovorim.

    Veliko proslav je že bilo v času naše samostojnosti in skoraj ni bilo državnega praznika, kjer govorec v svojem govoru ne bi izrekel tudi naslednjega stavka: »ko smo dobili svojo državo, so se nam uresničile tisočletne sanje«. Res je, smo eden izmed narodov, ki ima to srečo, da ima svojo državo. Mnogi, večji od nas, je nimajo.

    Če ne bi bilo takrat, v ključnih časih, ljudi, ki so bili pripravljeni tvegati svoja življenja, je še danes ne bi imeli. Enotnost, ki smo jo Slovenci izkazali na plebiscitu, je bila presenetljiva in neverjetna. Takrat smo bili res polni ponosa. Ni ga bilo zavednega Slovenca, ki ne bi verjel, da bo šla naša pot samo navzgor. Pridružili smo se Evropski uniji, vstopili v Schengen, prevzeli Evro. Videli smo se ob boku najrazvitejših držav. Vendar danes ni vse tako, kot smo želeli. Celo več, danes je tako, kot si nismo želeli, da bi bilo. Posledice so vidne ne le v našem standardu, ampak tudi v apatiji, ki je zajela ljudi. Očitno je, da se je v teh treh desetletjih zgodilo nekaj, kar je ljudem vzelo vero, da je življenje v samostojni državi nekaj najlepšega, kar se narodu lahko zgodi.

    Veliko je razlogov, ki so botrovali temu, ampak, če bi lahko izbrala samo enega, potem bi bila to Odgovornost. Postali smo družba neomejenih pravic, ki jih ne spremlja tudi enaka mera odgovornosti. Naša država je postala plen različnih posameznikov in lobijev, ki so si oblikovali sistem po svoji meri. Sistem, ki služi njim in ne družbi kot celoti. Sistem, ki peščici omogoča neomejeno bogatenje, drugim pa prepušča drobtinice. Mačehovsko obnašanje do države je pustilo posledice.

    Vendar Slovenija ni le naša država, Slovenija je tudi naša domovina. Tako kot v življenju nasploh, je tudi ljubezen in spoštovanje do domovine potrebno negovati. Domoljubna vzgoja se začne doma, nadaljuje in dopolnjuje v šoli in v družbi. Tudi to smo v preteklih treh desetletjih zanemarili. Vzporedno s tem, ko se dogaja ekonomsko siromašenje države, poteka tudi poskus uničevanja domovinskih vrednot. Mladih v šolah ne učijo več o pomenu ohranjanja naše kulture, ampak vse bolj o nujnosti sprejemanja drugih kultur. Besedi domoljubje, ki je izrazito pozitivno čustvo, se skuša pripisati negativen prizvok. Domoljubje ni ne ksenofobija, ne nacionalizem, ne sovraštvo do drugače mislečih. Domoljubje je, kot izhaja iz besede same, ljubezen do domovine. Takšnemu sprevračanju pomena se moramo odločno upreti.

    Morda znamo biti Slovenci ponosni kot posamezniki, do tega, da bi bili ponosni kot narod, pa nam še veliko manjka. Imamo prekrasne naravne danosti, smo narod izjemnih talentov, odličnih podjetnikov, znastvenikov, umetnikov, športnikov, mladih raziskovalcev.

    Ampak narodne samozavesti nam vseeno zmanjka. Namesto, da bi nas spodbujali k povezovanju, nas preko medijev skušajo deliti na leve in desne, na dobre in slabe, na tiste, ki mislijo prav in tiste, ki ne. To prav gotovo ne pripomore k boljši samopodobi.
    Toda zdi se, da je ta delitev umetna. Nismo tako različni. Ko se pogovarjam z ljudmi, večino skrbijo enake stvari, večina je ogorčena nad tem kaj se dogaja v zdravstvu, sociali. Skrbi jih, kakšne bodo njihove pokojnine, ogorčeni so nad tem, kako lahko v nebo vpijoči primeri podjetniških zlorab ostanejo nekaznovani. Nekomu je očitno v interesu, da smo razdeljeni. V takšnem okolju se namreč veliko lažje vlada.    

    Poglejte, kako srčno znamo v en glas navijati in stiskati pesti za naše šampione. Lepo je, ko na športnih prireditvah vihrajo slovenske zastave, ko iz tisočih grl doni slovenska himna v slovenskem jeziku, ki je naš ponos in se lahko brez sramu po svojih stvaritvah postavi ob bok svetovnim jezikom.

    Naša zastava, naša himna. Simboli, v katerih je zapisana naša prelepa domovina, njeni kraji, ljudje, njihov ponos in skrbi, njihovo veselje in upanje po boljši prihodnosti. Države z dolgo tradicijo se pomena državnih simbolov zelo dobro zavedajo. Vedo namreč, da se okrog njih zbira narodova energija, ustvarjalnost in nenazadnje moč, da narod preživi v vseh preizkušnjah in viharjih svoje zgodovine.

    Zato naj se vihranje zastav ne konča na športnih prireditvah. Ponosno bi morale plapolati tudi na naših domovih, šolah, poslovnih stavbah, občinskih in državnih uradih.

    Leta in leta so nas potiskali nazaj v socializem, zatirali podjetnišvo, ustvarjali lažno in nepravično socialno okolje in nas preko uslužnih medijev prepričevali, da smo vsi enaki. Delili so nam drobtinice, medtem, ko so se sami gostili za bogato obloženo mizo. Z namenom zadovoljiti lastne interese so žrtvovali našo prihodnost.

    Tako so nas počasi pripeljali do tega, da se kot narod ne cenimo. Ne cenimo države in domovine. Zadovoljni smo z drobtinicami, čeprav smo sposobni več. Zadovoljni smo z instant voditelji, ki ne vodijo države v dobro ljudi, ampak je njihov glavni cilj ohraniti položaj, da bi lahko uresničevali stari rek »Vladaj in deli«. Naši vladajoči politiki trpijo za pomanjkanjem državniške drže. To nadomeščajo z aroganco, zaničevanjem naše identitete, lažnimi obljubami in podcenjevanjem lastnega naroda. To nikoli ne bo pripomoglo k temu, da bo Slovenija v svetu bolj cenjena in spoštovana.  

    Želim si, da bi mladim rodovom, ki jim predajamo svoje znanje in izkušnje, znali predati tudi ljubezen do domovine. Da bi, ker bodo ljubili domovino, znali bolje voditi slovensko državo in zanjo skrbeli kot za nekaj, kar jim je najbolj pri srcu.
    Ko bomo znali domovino in njene simbole spoštovati, ljubiti in se zanje iskreno truditi, ko bomo prenehali z delitvijo na prvo in drugorazredne, ko bomo pregnali sence preteklosti, ko bodo državo vodili pravi državniki, ko bo med politiki vladalo spoštovanje in sodelovanje in ko bomo znali nagraditi sposobne in kaznovati pokvarjene, bo Slovenija spet zadihala. Naboj, enotnost in ponos, ki smo jih imeli ob osamosvojitvi, se bodo vrnili, s tem pa se bomo vrnili tudi na pot, ko bomo sposobni doseči najvišje vrhove in premagati najtežje ovire.

    Tej želji se pravi domoljubi nikoli ne bomo odpovedali. Prepričana sem, da ste danes tukaj zbrani sami pravi domoljubi. Prav tako sem prepričana, da jih je v naši državi še zelo, zelo veliko. To nam vsem skupaj vliva optimizem, da naša prihodnost ni izgubljena."
    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let