Romana Tomc: Na konferenci o svobodi medijev v Evropskem parlamentu tudi o Sloveniji

»Naše sporočilo je jasno. Državljani Slovenije si želimo živeti v pravni državi, ki bo enaka za vse in spremljati nacionalni medij, ki bo objektiven in politično nevtralen.« Tako je povzela sporočilo konference v Evropskem parlamentu organizatorka Romana Tomc, vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu.

Pretekli četrtek je v prostorih Evropskega parlamenta potekala konferenca z naslovom »Medijska svoboda v EU: primer Slovenije«. Ljudje se v sodobnem času bolj kot kdaj koli prej zanašajo na medije. Zaznati je, da je vedno večja težnja po spremljanju zasebnih medijev, predvsem novičarskih spletnih portalov. A ti so ponavadi glede uredniške politike zelo odvisni od tega, kdo je njihov lastnik. Poročanje je namreč vse pogosteje odvisno od interesa lastnika medijske hiše, kateri pripadajo. Zaradi tega je kot na dlani, da od teh medijev poročanja o kršitvah lastnih gospodarskih subjektov in o morebitnih političnih povezavah, če so posli lastnikov medijev prepleteni s posli političnih akterjev, seveda ni pričakovati. Ne samo uredniške politike, tudi medijski standardi v takem okolju vidno znižujejo. Količina lažnih novic in dezinformacij je na visoki ravni. Kako zaščititi evropske demokratične vrednote? In kako našo pravico do ozaveščenosti? 

Na konferenci so spregovorili Marie Frenay iz kabineta komisarke Jourove, poslanec Evropskega parlamenta iz vrst Evropske ljudske stranke Vladimír Bilčík, Margherita Movarelli iz Centra za evropske študije Wilfried Martens, ter predstavniki slovenskih medijev Peter Gregorčič, Peter Jančič in Miro Petek. Kot podlaga za konferenco in razpravo govornikov so služila nova evropska pravila o svobodi medijev, ki jih je Evropska komisija predstavila septembra lani in s katerimi naj bi zagotovili večjo raznolikost in neodvisnost medijev. Medijski akt naj bi ob dokončanju imel obliko uredbe. To je pomembno, ker je uredba za razliko od direktive pravni akt, ki se takoj po začetku veljavnosti neposredno in enotno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije in je ni potrebno posebej prenesti v nacionalne zakonodaje držav članic. Pričakovanja glede učinkovitosti teh pravil pod imenom Evropski medijski akt, so izjemno visoka. Vsi govorniki so poudarili pomembnost novega medijskega akta, istočasno pa opozorili na njihovo pomanjkljivo preglednost in pomisleke, kako bo pravzaprav izpeljan prenos iz teorije v prakso.

V prvem delu konference so se gostje osredotočili na vsebino Akta o svobodi medijev. V evropskem zakonu imamo namreč prvič zapisano, da države ne morejo posegati v medijsko in uredniško svobodo. Besedilo Akta vsebuje tudi pravila preglednosti lastništva medijev. Predstavnica Evropske komisije Marie Frenay in poslanec Vladimír Bilčík, član odbora, ki se bo v Evropskem parlamentu ukvarjal z novim predlogom zakonodaje, sta poudarila, da je svoboda medijev pomembna ter opozorila na posledice vojne, ki divja v Ukrajini in z njo povezano propagando, ki jo širi agresor po svetu in seveda s tem tudi po evropskem medijskem prostoru. Izpostavila sta, da je delo novinarjev v zadnjih letih ogroženo tudi na območju Evropske unije, kjer smo priča napadom na medijsko svobodo, od vohunjenja za novinarji do groženj medijem in novinarjem, ki so kritični do oblasti ali raziskujejo korupcijo in kriminal.

V nekaterih najbolj brutalnih primerih je prišlo celo do umorov novinarjev. »Mediji morajo biti samostojni, za novinarji se ne sme vohuniti,« sta oba odločno potrdila. Svoboda medijev je v osrčju evropskih vrednot, zato jo je potrebno zavarovati. Novi digitalni mediji so poleg prednosti širitev ponudbe in dostopnosti informacij prinesli tudi nove pritiske na novinarje, medijske urednike, založnike. Obstajajo tudi ekonomski pritiski in tu potrebujemo preglednost pri državnem financiranju, ki mora biti pošteno, oglaševanje pa pregledno.

Drugi del konference pa se je osredotočil na medije v Sloveniji. V predzadnjem poročilu Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji je ocenjeno, da imamo doma velike težave z mediji. »Vendar pa z novo evropsko zakonodajo naslavljamo tudi to - koncentracija medijev in nepregledno lastništvo, s čimer imamo v Sloveniji velike težave, ne bosta več mogoči,« je poudarila Romana Tomc. Omenila je še, da prav zdaj v Sloveniji poteka poskus popolne politične podreditve RTVS s strani vladajoče koalicije. Mnogi državljani Slovenije menijo, da je glavni namen vladnega zakona o RTVS odstranitev vodstva pri doseganju tega cilja, o tem je spregovoril tudi Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta RTVS. Izpostavil je, da je programski svet je vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko, pri svojem delu pa ta zastopa in varuje interese javnosti tako, da programsko politiko vodi na način, ki je v službi vseh prebivalcev Slovenije. Golobova vlada pa spreminja način upravljanja in nadzora RTVS iz demokratičnega v korporativističnega. Z zlorabo nujnega postopka so vložili novelo zakona o RTVS. Na ta način so ob povsem onemogočeni vsakršni javni razpravi in med poletnimi počitnicami želeli odstaviti organe nadzora in upravljanja RTVS in vodstvene kadre zamenjati s sebi lojalnimi. »Način, kako si je vladajoča politika zamislila politizacijo RTVS, je primer tega, kar nova evropska zakonodaja prepoveduje,« je dejala evropska poslanka.

O vladnem preganjanju kritičnih medijev in novinarjev je v nadaljevanju spregovoril Peter Jančič, ki je govoril o tem, kako ga je nova slovenska vladajoča oblast po hitrem postopku zamenjala kot odgovornega urednika spletnega portala Siol.net. Vzrok za njegovo odstranitev pa je bilo kritično pisanje o premierju Golobu, še iz časa, ko je bil še predsednik uprave Gen-i. Objavili so namreč zgodbo, da je ime Golob občutno previsoke nagrade in plače, ki so presegale zakonsko določeno mejo. Druga zgodba pa je sporno ravnanje Goloba, ki je financiral portal Necenzurirano in mu nakazal več kot 100 tisoč evrov iz Gen-i in povezanih podjetij, katerih eno je vodil celo zdajšnji finančni minister. Nekdanji novinarji Necenzurirano so si zagotovili delo v sedanji vladi. Komisijo v DZ, ki preiskuje domnevno sporno financiranje medijev, ki so kritični do vlade, vodi nekdanja novinarka Mojca Pašek Šetinc, ki je nenadoma preskočila v politiko: »Pridobiva podatke o poslovanju kritičnih medijev, čeprav niso podatki dostopni nikomur. V parlamentu zaslišujejo urednike, oglaševalce in jih skušajo zastrašiti« je dejal Jančič. Kritičen pa je bil tudi do podpredsednice EK Vere Jourove, ki je obiskala slovensko ustavno sodišče takoj zatem, ko je le to zadržalo izvajanje spornega zakona.

Miro Petek je izpostavil svojo izkušnjo, ki se mu je zgodila 28. februarja 2001, pred domačo hišo v Mežici. Zaradi novinarskega dela so ga pred dvajsetimi leti skoraj do mrtvega pretepli. V nadaljevanju je govoril tudi o medijski koncentraciji v Sloveniji in lastništvu medijev. »Problem medijske svobode v Sloveniji je tudi v lastništvu, velikem medijskem monopolu, koncentraciji in izigravanju zakonodaje,« je opozoril: »Vsa dosedanja leva politika je spodbujala in omogočala medijsko hegemonicjo, kar danes resno ogroža demokracijo.« To niža potrebo po kritičnih novinarjih, hkrati pa javnost prikrajša za raznolikost informacij. Opozoril je tudi na nedopustne povezave med politiko in novinarji, ki so jasno vidne.

Na koncu konference, so se vsi sodelujoči strinjali, da je medijska svoboda temelj demokracije in je tudi eden izmed stebrov na katerih stoji celotna ideja Evropske unije, zato je prav, da se poskrbi za neodvisnost javnih medijev, da bodo lahko zagotavljali informacije na nepristranski način.

Celotno konferenco si lahko ogledate na: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-informativni/174941912