Romana Tomc na Nova24TV

    Objavljeno: Torek, 21.01.2020    Rubrika: Zadnje novice
    IMG_9032
    Evropska poslanka Romana Tomc je bila v ponedeljek, 20.1.2020 gostja pogovorne oddaje Aktualno na Nova24TV.

    V oddaji je bilo govora o aktualnih temah doma in v Evropi, o tem kaj čaka Evropsko unijo v letošnjem letu in o pomembnih točkah januarskega plenarnega zasedanja. Z voditeljem Aleksandrom Rantom sta se najprej pogovarjala o zapletih pri sestavi nove Evropske komisije in kaj to pomeni za njeno delovanje. Evropska poslanka pravi, da se mesec zamude pri delu ne bo poznal, da pa: "Komisijo po zaključenem oblikovanju seveda čaka šele najpomembnejše delo. Nova predsednica, Ursula von der Leyen, je že predlagala nekaj konkretnih projektov, med drugim tudi Zeleni načrt, ki bo pomembna tema letošnjega leta. V Evropskem parlamentu bomo razpravljali tudi o novi finančni perspektivi in v okviru tega o novih načinih, kako državam zagotoviti sredstva za prehod na nizko ogljično družbo."

    Romana Tomc: "Evropska komisija je že predlagala Sklad za pravični prehod, ki bo državam članicam finančno pomagal pri prehodu na zelene energije. V zvezi s tem bomo morali razpravljati tudi o novih načinih pridobivanja sredstev, zelena transformacija nas bo veliko stala. Bodo države prispevale več sredstev? Zelena družba se sliši lepo, a zavedati se moramo odgovornosti – vse to stane." V povezavi z novo finančno perspektivo je evropska poslanka poudarila tudi: "Vlada Republike Slovenije se pospešeno ukvarja s tem, kako bo čim več sredstev črpala iz trenutne perspektive, ki pa se z letošnjim letom zaključuje. Ob tem bi že morala pripravljati nove projekte. Bojim se, da bomo zopet zamudili številne priložnosti."

    Dotaknila sta se dogajanja v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki, katere članica je tudi Romana Tomc. "Kot največja politična stranka v Evropskem parlamentu smo vseeno odvisni od dobrega sodelovanja z ostalimi političnimi skupinami. Brez dogovora ne moremo doseči ničesar. Marsikdo nam očita, da preveč popuščamo. A pogosto se s tem izognemo še slabšim rešitvam, ki bi obveljale, če ne bi bili pripravljeni nekoliko popustiti. Tudi znotraj ELS bomo v kratkem potrebovali odkrit pogovor o tem, kakšna stališča bomo zagovarjali. Ker gre za veliko skupino je jasno, da v vseh zadevah ne moremo zavzeti popolnoma enakega stališča. Vendar morajo biti izhodišča jasna!" opozarja. "Smo pa v ELS, v nekaterih primerih za razliko od drugih strank, pri sprejemanju odločitev zelo previdni. Konkreten primer je Zeleni dogovor, kateremu je nekaj držav že odreklo podporo. Preden smo se odločili o podpori, smo zahtevali oceno učinkov – to pomeni, da smo želeli vedeti, kaj bodo predlagane spremembe konkretno pomenile za države članice. V kolikor bi ocenili, da je projekt predrag, da bo slabo vplival na konkurenčnost, gospodarstvo in da bo imel premalo pozitivnih učinkov, ga ne bi podprli. Nekaterim državam, ki so zelo odvisne od jedrske energije, na primer Poljski, bo projekt pomenil zelo trd oreh. Države imajo zelo različna izhodišča," dodaja.

    Evropska komisija državam članicam pomaga in jih usmerja na številnih področjih, kako pa je s področjem sociale, ki je v Sloveniji vedno bolj razdrobljeno? "Sociala bo vedno ostala v rokah držav članic. Sami bomo odločali o tem, kolikšne dohodke bomo namenili ljudem. Seveda pa obstajajo neke usmeritve. Osnovno načelo je, da mora vsakdo ki dela, zaslužiti za dostojno življenje. Enako s tistimi, ki, na primer zaradi bolezni, ne morejo delati." V Evropskem parlamentu je bilo že večkrat govora o minimalni plači: "Strinjam se, da Evropska komisija od držav članic zahteva, da imajo določeno minimalno plačo. Nikakor pa ne more določiti njene višine. Razmere na Finskem so precej drugačne od razmer v Romuniji. Določitev višine je odločitev države same." Podobno je tudi v primeru pokojnin: "V Sloveniji se s problematiko upokojencev in nizkih pokojnin soočamo precej neuspešno. Kljub temu, da je socialna politika v rokah držav članic, je zadnji čas, da se v reševanje te problematike z usmeritvami vključijo tudi evropske institucije. Zelo me veseli, da je mesto v Evropski komisiji našla demografija, dobila je kar svoj resor. Demografska slika je v Evropi čedalje slabša in zadnji čas je bil, da se s tem ukvarjamo na visoki ravni. Vendar pa sama ne vidim rešitve v priseljevanju, ampak v spodbujanju mladih Evropejcev, da se odločijo za družino. To pa bomo dosegli z reševanjem stanovanjskega vprašanja, boljših delovnih pogojev, usklajevanja zasebnega in profesionalnega življenja in tako dalje. Tudi meni bo to področje predstavljalo prioriteto."

    Dotaknila sta se tudi nadzora na notranjih meja, ki ga nekatere države ponovno uvajajo: "Ko govorimo o odpravi nadzora na notranjih mejah, pogosto pozabimo, da ima vsaka posledica svoj vzrok. Vse države so se za to potezo odločile, ker menijo, da jih schengenska meja ne varuje več dovolj. Dokler se ne uredi da težava, nimamo pravice od njih zahtevati, da meje ponovno odprejo. Najprej moramo rešiti vzrok, to je nezadosten in neuspešen nadzor na zunanjih mejah Schengna."

    Na vprašanje, če se ji zdi, da bo nova predsednica Evropske komisije, spodobna evropsko ladjo peljati v pravo smer, je za konec odgovorila: "Ursula von der Leyen je s tem, ko ni popustila pritiskom, ki so od nje zahtevali ukinitev novega resorja za Spodbujanje evropskega načina življenja, pokazala, da stoji za svojimi obljubami. Veseli me, da je držala svojo besedo in takšno delovaje od nje pričakujem tudi vnaprej. Verjamem, da bomo s takšno predsednico spodobni evropsko ladjo peljati v pravi, evropski smeri."

    Vabljeni k ogledu posnetka pogovorne oddaje: 



     
    « Nazaj na seznam

    510,284.430
    Prebivalcev v EU

    4,017.000
    Mladih brezposelnih med 15 in 24 let

    20,908.000
    Število brezposelnih EU (28 2016)

    16 %
    Razlika v plačilu med spoloma 2015

    11 %
    Prebivalci med 15 in 24 let

    19 %
    Prebivalci nad 65 let